URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

S tira so rešili ženico Policista Simon Kumer in Miran Gašparič, zapo- slena na PP Ljutomer, sta ob posredovanju Andreje Koščak v Ljutomeru rešila življenje 80-letni domačinki MIHA ŠOŠTARIČ Bil je petkov popoldan. Okoli 14. ure, ko so nekateri zaključevali službeno obveznost in se pripravljali na konec tedna. Policistoma Simonu Kumru in Miranu Gašpariču, enajst let sta zaposlena na Policijski postaji (PP) Ljutomer, se je delovnik prevešal v drugo polovico. V Kolodvorski ulici ob veliki železniški postaji, naspro- ti Mlekoprometa, poslovne enote Po- murskih mlekarn v Ljutomeru, sta nadzirala promet. In pri tem si nika- kor nista mislila, da bosta že čez nekaj trenutkov rešila življenje domačinki, 80-letni ženski. Med številnimi, ki so z avtomobi- li hiteli še po zadnjih opravkih pred prostima dnevoma ob koncu tedna, je bila tudi Andreja Koščak iz Cubra v ljutomerski občini, sicer zaposlena v osnovni šoli Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog. "Peljala sem se iz tr- govine proti mestu Ljutomer. Naspro- ti Mlekoprometa sem videla policista. Simona poznam in sva se pozdravila," nam je pričela razlagati zgodbo pet- kovega popoldneva Koščakova in na- daljevala: "Imam navado, da se, ko se peljem čez železniško progo, ker ne zaupam zapornicam, še dodatno pre- pričam in pogledam na obe strani, preden prečkam železniške tire. Na levi strani sem na tirih zagledala žensko. Ker je na glavi imela ruto, sem sklepala, da je starejša. Ležala je čez tire. Poskušala se je dvigniti, vendar je ponovno padla. Domnevala sem, da se ne more dvigniti, zato sem, ko sem videla, da so se zapornice pričele spu- ščati, takoj vzela v roke telefon in po- klicala Simona. Na srečo se je oglasil, na hitro sem mu opisala dogodek, on pa je nemudoma ukrepal." Ženica je prečkala železniške tire na mestu, kjer je v preteklosti železni- Policista Miran Gašparič (levo) in Simon Kumer skupaj z Andrejo Koščak ob žele- zniškem tiru, kjer je obležala 80-letna domačinka, ki so ji s skupnimi močmi rešili življenje (Miha Šoštarič) ško progo sekala cesta, ki je vodila do Cvena. "Takoj ko mi je Andreja pove- dala za dogodek, sem kolegu dejal, naj pokliče reševalno vozilo in se z av- tomobilom odpelje na kraj dogodka, sam pa sem stekel proti zapornicam. Pogledal sem proti veliki železniški postaji, če bi slučajno v tistem trenut- ku z murskosoboške smeri pripeljal vlak. Ker ga ni bilo, sem stekel po tirih proti ženski. Ležala je z glavo obrnje- na proti tirnicam. Bila je poškodovana po obrazu. Videl sem vlak, ki je tedaj peljal z male železniške postaje z or- moške smeri. Prijel sem žensko in jo umaknil s tira, tedaj pa se mi je pridru- žil tudi kolega Miran in skupaj sva jo odnesla na varno. Počakali smo na re- ševalce, da so jo oskrbeli in prepeljali v zdravstveni dom," se hrabrega dejanja podrobno spominja Kumer, Ljutomer- čan, ki sedaj živi v Černelavcih. Vlak, ki je peljal iz ormoške smeri proti veliki železniški postaji, je bil v tistem trenutku oddaljen okoli 300 metrov od mesta, kjer je ležala ženska. "Ker je vlak predhodno verjetno stal na mali železniški postaji in se je pričel premi- kati, je imel majhno hitrost, vendar je vprašanje, ali bi se lahko pravočasno ustavil," je dodal Kumer. "Niti za tre- nutek nisem pomislil, da ne bi po- magal. Ko sem videl, da bom lahko varno prišel do ženske, sem stekel v pomoč. Pred seboj sem imel le en cilj - žensko potegniti s tirnic pred pri- hodom vlaka," je nadaljeval petkovo zgodbo hrabri policist. Izvedeli smo, da je ženska šla iz trgovine. V rokah je nosila nakupovalni vrečki. Domnev- no je omagala oziroma ji je spodrsni- lo. Pri tem si je lažje poškodovala glavo in rebra. Reševalci so jo oskrbeli in je v domači oskrbi. "Tandem sva že več kot dve leti," je povedal Gašparič, ki prihaja iz kraja Gorica v puconski občini, in dodal, da sta s Kumrom poleg številnih rednih policijskih nalog s svojim posredova- njem rešila obešenca. Če si takrat nista prislužila poseb- nega priznanja, pa bosta za tokratno hrabro dejanje skupaj s Koščakovo nagrajena. "Direktor Policijske uprave Murska Sobota Drago Ribaš bo poli- cistoma izrekel javno pohvalo, prav tako bo generalnemu direktorju poli- cije Janku Goršku za prijaviteljico in oba policista predlagal priznanje po- licije," je napovedal predstavnik za stike z javnostmi PU Murska Sobota Jožef Prša. Afera Meltal: 26 osumljenih Očitki v kazenski ovadbi proti enemu najbogatejših Mariborčanov Radu Sne- žiču in nekdanjemu direk- torju Meltala Damijanu Zorku so v štirih letih s 7,8 milijona evrov narasli na 14 milijonov evrov proti- pravno pridobljene koristi VESNA LOVREC Od odmevne sklepne policijske akcije v mariborskem Meltalu je minilo že skoraj štiri leta. Konec februarja 2008 so kriminalisti, spomnimo, Rada Sne- žiča aretirali kar pred televizijskimi kamerami, ko se je vrnil z dopusta na Floridi in novinarjem hotel predstavi- ti svojo plat zgodbe. Sumljivih poslov preko slamnatih podjetij je bilo poleg njega osumljenih še deset odgovor- nih oseb, ki naj bi bile Meltalu omo- gočile utajiti več kot 7,8 milijona evrov davka. "To je smešno, nekdo si nabira politične točke. Nisem kriminalec. Če tako hočejo, v Maribor, svoje domače mesto, pač ne bom več vlagal. Dovolj je poslov, priložnosti v tujini," je takrat izjavil Snežič in s preselitvijo čez lužo to tudi uresničil. Medtem ko se je njegova napoved, da se iz afere Meltal ne bo izcimilo nič, na prvi pogled dolgo zdela celo precej verjetna, sta policija in tožilstvo na vso moč listala po kupih zasežene po- slovne dokumentacije. Jeseni 2009 je skupina tožilcev za pregon organizira- nega kriminala na mariborsko okro- žno tožilstvo proti ovadenim vložila prvi zahtevek za preiskavo. "Aprila 2011 je Vrhovno tožilstvo RS zahtevo modificiralo," so za Večer sporočili iz urada predsednice okrožnega sodišča in potrdili, da je sodna preiskava zoper obdolžene že v fazi zasliševanja. Ta se bo, sodeč po odgovorih iz policije in specializirane skupine tožilcev, kmalu še razširila. Mariborski kriminalisti so namreč preiskovanje omenjenih su- mljivih poslov podjetja Meltal skleni- li šele avgusta letos in svoje prvotne očitke glede števila vpletenih, kot tudi vsote protipravno pridobljene premo- ženjske koristi, podvojili. "V sodelova- nju z davčnim uradom so vrhovnemu tožilstvu podali več kazenskih ovadb in dopolnitev. Skupno je ovadenih 26 ljudi, ki so s kaznivimi dejanji državni proračun oškodovali za več kot 14 mi- lijonov evrov in si v tem znesku prido- bili protipravno premoženjsko korist. Kazensko ovadbo so podali tudi zoper pravno osebo," sporoča tiskovni pred- stavnik mariborske policije Bartolo Lampret. Specializirano državno to- žilstvo pa je v zvezi s tem potrdilo, da so proti pravni osebi in 26 fizičnim osebam sprožili zahtevek za preiska- vo več kaznivih dejanj zatajitve davč- nih obveznosti (zagroženo do pet let zapora), ponareditve poslovnih listin (zagroženo do dve leti zapora) in go- ljufije (zagroženo do osem let zapora). "Policija je startala z napačno stra- tegijo. Ni res, da sem jaz nosilec kraj in utaj. Sam sem namreč davčno in- špektorico opozoril na to, da nekate- ri Meltalovi dobivatelji ne plačujejo DDV," zatrjuje Snežič. Na Večerovo vprašanje, kdo so poleg njega in te- danjega direktorja Meltala Damija- na Zorka preostali ovadeni, je pred dnevi odgovoril, da je za njihova imena prvič slišal v preiskavi in da se v nasprotju z njim branijo z molkom. Vest o zadnji dopolnitvi kazenske ovadbe, ki je z 11 narasla na 26 ova- denih, pa da ga pred pogovorom z nami ni dosegla. Po naših podatkih so pomoči pri naštetih dejanjih osu- mljene mlajše osebe, ki so bile v času ustanavljanja domnevnih slamnatih podjetij (preiskovalo se je obdobje od novembra 2005 do konca leta 2009) večinoma nezaposlene, brez dohod- kov, brez stalnega prebivališča v Slo- veniji, nekatere med njimi tudi z že odprtimi kazenskimi dosjeji. Snežič se je oktobra 2009 umaknil iz Meltala. Edini uradni lastnik tega mariborskega podjetja je od februarja lani Barzio holding s Cipra. "V Maribor pridem samo še na dopust, pozdravit družino in prijatelje," nam je Snežič povedal po telefonu in zatrdil, da se na klic odziva s Floride. Odgovoru na vprašanje, ali to pomeni, da ima poleg slovenskega državljanstva še ameriško (takšna situacija bi lahko v primeru vložene obtožnice proti njemu zadevo zapletla, saj med ZDA in Slovenijo ni medsebojnega sporazuma o izročitvi državljanov), pa se je izognil, rekoč: "Recimo temu, da nisem rezident Slo- venije, če vas že zanima." Trgovina Klasek, ki sta jo oropala neznanca (Igor Napast) Oborožena roparja ukradla trezor Po seriji drznih ropov, ki se v Mariboru v zadnjem času vrstijo skoraj vsako- dnevno, je bila včeraj na udaru trgovina Klasek v Ulici Pariške komune. "Okrog 7.15 sta v prodajalno, kjer sta bili dve trgovki, stopila zamaskirana moška. Eden od njiju je vanju uperil strelno orožje, nato sta ju zvezala," je sporočil Bartolo Lampret iz mariborske policije. Za koliko sta oškodovala podjetje, Lampret ni pojasnil, v zvezi s tem je povedal le, da sta roparja iz trgovine odnesla trezor z gotovino in pobegnila neznano kam. Glede na opis storilcev policisti iščejo moška višje postave, ob ropu sta bila oba nosila sivi jakni in kavbojke. Vse, ki bi vedeli karkoli v zvezi s kaznivim dejanjem, naprošajo, da to sporočijo najbližji policijski postaji oziroma pokličejo na 113 ali anonimni telefon 080 1200. Ker sta ropala v sostorilstvu, moškima ob prijetju grozi od tri do 15 let zapora. (lev) Pogrešanega našli mrtvega V soboto okoli devetih zvečer je bila na območju Šentviškega gozda v Ljubljani sprožena iskalna akcija za pogrešanim moškim. Aktivirani so bili enota sku- pine za iskanje pogrešanih oseb, zveze društev in klubov vodnikov reševalnih psov ter gasilci PGD Ježica, Šentvid in Stanežiče-Dvor. Pogrešanega so včeraj nekaj po polnoči našli mrtvega v gozdu, so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje. (čk) Inšpektor se j e vozil na račun davkoplačevalcev Murskosoboški kriminalisti so na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti podali kazensko ovadbo za tri kazniva dejanja poneverbe in neupravičene upo- rabe tujega premoženja. Kaznivega dejanja je utemeljeno osumljen eden od in- špektorjev inšpekcijskih služb v Murski Soboti. Inšpektor je večkrat natočil gorivo v svoj privatni osebni avtomobil, plačal pa s službeno kartico, ki je bila namenjena za plačevanje goriva za službene avtomobile. S to plačilno kartico je plačeval tudi avtomobilske potrebščine, kot so čistilo za pranje vetrobranskega stekla, motorno olje in žarnice. Izvedeli smo, da gre za kmetijskega inšpektor- ja, ki je do nedavnega služboval v Murski Soboti, sedaj pa naj bi bil premeščen v kmetijsko inšpekcijsko službo na Ptuju. (mš) Na vlomilske pohode iz tujine Mariborskim policistom in kriminalistom je po obsežnejši policijski preiskavi uspelo preiskati več kaznivih dejanj velikih tatvin. Tovrstna kazniva dejanja so se pričela vrstiti v začetku meseca novembra, ko so na širšem mariborskem območju, posebej pa v mestu Maribor, pričeli zaznavati večje število vlomov. Vsem dejanjem je bilo skupno, da so storilci v večini odnašali zlatnino, vrednej- še tehnične predmete in denar, vlamljali pa so z različnimi vlomilskimi tehni- kami in predvsem skozi balkonska vrata in okna. Med 25. in 27. novembrom so policisti izsledili in aretirali dva državljana Bosne in Hercegovine, ki sta ta dejanja izvrševala v sostorilstvu. V okviru pre- iskave so zbrali dovolj dokazov, da so oba ovadili Okrožnemu državnemu to- žilstvu v Mariboru in enega privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ta pa je zoper njega odredil pripor. Oba ovade- na sta si po do sedaj zbranih podatkih z dejanji pridobila premoženjsko korist v skupni vrednosti 90.000 evrov. Ker so z zbiranjem dokazov v predkazenskem postopku zasegli tudi večjo količino predmetov, za katere še ni znan izvor, ute- meljeno sumijo, da sta ovadena izvršila še več tovrstnih dejanj na celotnem ob- močju Slovenije in sosednje Avstrije. Pri preiskovanju kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete v minulih mesecih so ugotovili, da se kot storilci tovrstnih dejanj vse pogosteje pojavljajo tujci, še posebno iz držav nekdanje Jugoslavije. Ti prihajajo v Slovenijo na t. i. vlomilske in roparske pohode. Takoj po izvedenih dejanjih se umaknejo v tujino in so tako težje izsledljivi. (čk) Del ukradenih predmetov (PU Maribor)