URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

Praznoverje, pohlep žrtvovanje danes Nataša Prosenc Stearns: "V Mariboru sem imela občutek, da mesto ne živi z EPK, zdi se, kot da nihče vanj zares ne verjame, kaj šele, da bi bil nanj ponosen." Nataša Prosenc Stearns, videastka in filmarka iz Los Angelesa, pripravlja za EPK Zadnjo večerjo v Sodnem stolpu MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK V devetdesetih so se njena dela začela pojavljati na razstavah in festivalih, sledile so nagrade in štipendije. Leta 1997 je prejela Fulbrightovo štipendijo in odpotovala v Los Angeles na podi- plomski študij filma in videa na Cali- fornia Institute of the Arts. Odtlej živi med Ljubljano in L.A. 1999. je predsta- vljala Slovenijo na Beneškem bienalu z video instalacijo Gladiatorji, zanjo je prejela nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1995 je posnela mnogo kratkih in dokumentarnih filmov ter celove- černi film Suvenir, v realizaciji njene produkcijske firme Kanalya Pictures. Zadnje leto, ko niste bili prisotni v Sloveniji, ste v ZDA doživeli mnoge osebne in profesionalne spremem- be? "Res je veliko sprememb. Amerika se po zmagi Obame in sesutju borze zelo razlikuje od tiste pred tremi leti - snemamo, razstavljamo, a scena je zaradi krize zelo nepredvidljiva. Lani je že kazalo, da gre na bolje, končali smo nov celovečerni projekt Sokrato- va smrt, kustosa LACME (Los Angeles Contemporary Museum of Art) Fran- klin Sirmans in Edward Robinson sta vključila moje projekte v skupin- ske razstave in selekcije, video Af- terlife je odkupila zbirateljica Nancy Kaye .... Letos pa je zaradi pomanjka- nja sredstev odpadlo veliko projektov. Trenutno sicer s printi sodelujem na skupinski razstavi v galeriji Ruth Ba- chofner, celovčerec Platonov simpo- zij, ki je bil posnet že konec leta 2008, pa bo moral na finalizacijo počakati še eno leto." 2007. ste posneli film Suvenir. Kakšna je bila njegova usoda v ZDA? Načrtovali ste tudi črno komedijo Jack & Gillian, kako daleč je? "S svojim prvim distributerjem in prvo galerijo sem pogodbo podpisala leta 2009, takrat ko se je začela ekonom- ska kriza. To je sprva zgledalo skoraj neverjetno, saj so se galerije množič- no zapirale, filmi z nizkim proraču- nom in brez velikih zvezd pa so zelo redko našli distribucijo. Vendar zaradi nanovo nastale finančne nestabilnosti našega distributerja Suvenir ni šel v ki- nodvorane (ker to ne prinaša profita), ampak direktno na DVD. Sicer v naj- širšo možno mrežo, vendar do danes ni povrnil stroškov produkcije in di- stribucije. Odziv na festivalih in med kritiki je bil naklonjen, obča publika, če se ji lahko tako reče, pa ga je ozna- čila za art-film, evropski film, kar je pozitivno in negativno hkrati. Po eni strani Američanom te nalepke pome- nijo kvaliteto, poglobljenost, stil, po drugi pa zateženost, dolgčas, pomanj- kanje akcije. Sem pa takšnih in hujših odmevov že vajena, na primer, ko je bila v Los Angeles Timesu objavljena pozitivna kritika mojega filma-insta- lacije Blato (Mud), so bralci po inter- netu kritizirali novinarko, ker piše o tako 'degeneriranih projektih'. Kar noro, ne? Finalizirali smo Sokratovo smrt, omnibus, posnet v sodelovanju triin- dvajsetih filmarjev in umetnikov iz desetih držav. Ta film je moje slovo od prehitro preminulega Tomaža Brateta, ki je bil dolgo pomemben del mojega življenja in ustvarjanja. Ostali scena- riji, kot sta Jack & Gillian in Življenje lutk, še iščejo investitorje. Stvari se odvijajo v zanimivo smer s še enim od mojih nerealiziranih scenarijev - Taxi inferno. Prejšnji teden me je poklica- la producentka Pamela Stanton in me vprašala, ali bi se odpovedala režiji v zameno za naziv scenaristke in pro- ducentke, kar z drugimi besedami pomeni veliko denarja. Najprej sem znorela, kako ji kaj takega sploh pade na pamet, potem pa mi je povedala, da bi film režiral Uli Edel, nemški režiser, ki je bil lani nominiran za oskarja za film Baader Meinhof Complex. Njego- vo delo zelo cenim, zato sedaj razmi- šljam, da bi ponudbo vseeno sprejela. Seveda lahko tudi ta opcija pade v vodo, kot jih je že toliko prej. Dokler ne pade prva klapa, so stvari vselej v zraku." Drugačnost kot pravilo in ne izjema Natanko pred dvema letoma ste raz- stavljali hkrati v dveh eminentnih razstaviščih - v ZDA in Italiji. V Ruth Bachofner Gallery v Santa Monici so bila na ogled dela, ki ste jih predstavili pred dvema letoma že na razstavi Po- letje - v Umetnostni galeriji Maribor. To je bil tudi vaš zadnji umetniški, pa tudi medijski nastop pred slovensko publiko. Kako je s to famozno uveljavi- tvijo slovenskega umetnika na tujem? Je to status dvoživke ali gre za dva povsem različna umetniška biotopa, v katerih živite individualno različno? "Po moje je odvisno od posamezni- ka. Različnim ljudem odgovarjajo raz- lična okolja. Jaz sem si od nekdaj želela živeti v centru dogajanja, kjer je kon- centracija ustvarjalnih in inovativ- nih ljudi največja, kjer je konkurenca najmočnejša in pretok idej najhitrej- ši. Ne pravim, da je to ravno L.A., je pa ideji centra gotovo bližje kot Ljubljana ali Maribor. Najprej sem se v Ameri- ki počutila kot gledalka v gledališču, tako zelo drugačno se mi je zdelo ži- vljeje. Vedela sem, da asimilacija ne bo mogoča. A kmalu se je izkazalo, da je takih, kot sem jaz, veliko, da je dru- gačnost, vsaj v mojem okolju Los An- gelesa, pravilo, ne pa izjema. In ker se nikoli nisem čisto preselila, ampak so se odsotnosti pač vrstile tako, kot so se odvijali projekti, razstave in festivali, se mi je v nekem trenutku zazdelo vse 'normalno'. Seveda, v Sloveniji je dru- gače kot v ZDA, ampak nikjer ni boljše ali slabše. Veseli me delati čezocean- sko, projekte, ki oba svetova povezu- jejo. Zadnja večerja je tudi eden takih. Kako je z uveljavitvijo na tujem? V Ameriki je to takrat, ko si na televizi- ji. Od Slovencev v to kategorijo spada le Slavoj Žižek. Sama si želim pred- vsem čim več možnosti kreativnega izražanja in biti med ljudmi, ki sledi- jo svojim vizijam, sanjam, veri v nekaj, kar je morda do nedavnega veljalo za nemogoče ... " Zdaj ste verjetno že ameriška ume- tnica bolj kot slovenska. Kaj ta stik pomeni v k o n k r e t n em primeru Zadnje večerje kot vašega projekta na EPK? "Še preden sem šla v Ameriko, se nisem počutila kot slovenska umetni- ca. Kar pa ne pomeni, da se počutim ameriško. Sploh ne. Te kategorije pri- dejo v poštev samo v pragmatičnem smislu, na primer, pod katero zastavo predstavim kateri projekt. Zadnja ve- čerja je v procesu izvedbe s sodelav- kami iz Slovenije, Argentine, Nemčije, Hrvaške in Amerike. Tak je pač moj svet. Melting pot kultur, jezikov, tra- dicij. Tudi projekt bo to reflektiral, na- stopajoči večinoma govorijo v svojem maternem jeziku." Projekt Zadnja večeraja opisuje Maja Manojlovic, teoretičarka vašega dela iz ZDA, kot "žlico obsedenosti, ščepec vraževerja, skodelico potro- šništva, začinjeno z nekaj kapljicami strupa in obilico ženske odločnosti'. Vse to da okus temu projektu. Spra- šujete se, kaj se zgodi, če se z mla- dostjo in fotoshop lepoto obsedena kultura 21. stoletja pomeša s tisoč- letji staro vero v alkimijske izvore večnega življenja in enostavno do- stopnimi pop-znanstvenimi viri o delovanju DNK. Izključno z žensko ekipo nameravate ustvariti ta film/ instalacijo, ki se bo odvijala v okviru EPK sklopa Življenje na dotik? Povej- te kaj o sodelovanju z EPK in genezi projekta? "Vse se je začelo z mariborskim Sodnim stolpom. Skozi pogovore z ljudmi, ki so bili v začetku zadol- ženi za EPK, sem se navdušila nad prednostmi, zgodovinsko vlogo in raz- stavnimi potenciali tega nenavadne- ga prostora in v tem smislu že več kot eno leto razvijam koncept in vizualni del projekta. K sodelovanju me je po- vabil Tomaž Pandur, ko pa je odstopil kot programski vodja, so projekt vklju- čili v sklop Življenje na dotik. Ko sem bila v Mariboru, smo še dorekli, da bo projekt julija in avgusta 2012. Odvijal naj bi se v Sodnem stolpu, tam, kjer so tekli v mestu čarovniški procesi." Srhljiva podobnost Navdihnile so vas mariborske čarov- nice 16. stoletja - v obliki rituala bo sedem žensk izvršilo grozljivo žrtvo- vanje in prelomilo nekaj najbolj ne- dotakljivih družbenih tabujev. Zakaj vas je navidhnila ta represivna tradi- cija mesta? "Prostor je diktiral vsebino. Tema me zanima na simbolni ravni, predvsem njena aplikacija na sodobni čas. Ob raziskovanju zgodovinskih podat- kov o čarovniških procesih v Sodnem stolpu in drugje so se ponavljale vselej iste vsebine - praznoverje, obsesija, lju- bosumje, pohlep, seksualne deviacije, ritual, žrtvovanje, tabu. Zakaj me je ta tema navdihnila? Mogoče, ker je brez- časna, ker smo, čeprav tega na zunaj ne kažemo, in se skrivamo pod masko civiliziranosti, danes srhljivo podobni starim praznovernežem, ljubosumnim ljubimcem, skorumpiranim politikom in reakcionarnim perverznežem." Zanimivo je prespraševanje o večni mladosti v povezavi s čarovništvom in procesi? "Prej omenjene elemente sem samo prestavila v sodobni čas in razvila se je zgodba o obsesiji z večnim ali vsaj podaljšanim življenjem. Izzivalna je toliko, kolikor se ukvarja s tabujem, ob katerem se ti lahko naježijo lasje, vendar po moje sploh ni pretiran, v prenesenem pomenu kar zvesto zrcali današnjo družbo." Se vam zdi, da bi projekt za ameriško publiko bil zelo drugačen? "Projekt bo po slovenski razstavi predstavljen še v Benetkah in v Los Angelesu. Odzivi bodo gotovo različ- ni, mogoče celo diametralno naspro- tni. Ukvarjanje s tabuji je vselej igra z ognjem. Bomo videli." Kako vidite ob dolgih odsotnostih Maribor? Po dolgem času boste delali doma, ekipa - izključno ženska - pa bo mednarodna? "V Mariboru sem bila le nekaj dni, pre- malo časa, da bi lahko začutila spre- membe, ki gotovo obstajajo v utripu mesta. Kot najstnica sem si čim prej želela v Ljubljano in nato iz Ljubljane v tujino. Zato na Maribor danes gledam skoraj z nostalgijo. Možu pa se je iz perspektive tujca na prvem obisku Maribora ta zdel 'lep, evropski, go- stoljuben, z odlično hrano in vinom', razen šoping centrov, ki pa so mu 'zelo ameriški'. Sodelavke Zadnje večerje so z raz- ličnih koncev sveta, skupno jim je, da vse razen ene, ki se je medtem že vrnila v Buenos Aires, živijo v Los An- gelesu. Ja, same ženske tokrat. Posta- vitev in varovanje instalacije pa bo realizirana s sodelavci EPK." Projekt o ekscesnem konzumiranju Stik znanosti in umetnosti postaja že nekak main stream in je zato ver- jetno za vas čedalje manj zanimiv. A v Zadnji večerji je močno prisoten? Zakaj pa - zadnja večerja? "V Zadnji večerji gre za psevdo zna- nost, pop znanost. Fascinira me, da v času tako visokega nivoja znanosti in dostopnosti informacij ljudje ver- jamejo neštetim bedarijam iz spleta ali revij. Nasedamo na najbolj banal- ne finte promocijske industrije. Zakaj Zadnja večerja? Zato ker je to tudi pro- jekt o ekscesnem konzumiranju. Do- besedno. Glavna scena je večerja, ki je za nekatere goste definitivno zadnja." Kako se boste lotili zahtevnega pro- jekta, kako je s prostori? Ste si ogle- dali, v kakšnem stanju je Sodni stolp? Kako sodelujete s producenti EPK? "Zgornje nadstropje Sodnega stolpa je v slabem stanju in bi bilo nevarno za obiskovalce. Zato sedaj projekt pri- lagajam na spodnji prostor, ki je sicer manjši, a v bistvu bolj primeren za video istalacijo, ker nima virov narav- ne svetlobe. Stolp sem že prej poznala, a sem si ga oktobra ponovno ogledala, ga pofotografirala in premerila - cen- tralna projekcja bo potekala na veliko platno v centru, spremljali pa jo bosta še dve, ena iz stopnišča v drugo nad- stropje in druga iz stropa navzdol v 'vodnjak' iz opečnih zidakov. Zelo živahno je sodelovanje s fi- nančnim sektorjem EPK, svoje delo opravljajo izjemno natančno. S pro- gramskim delom pa po začetnem po- vabilu ni bilo veliko komunikacije. Škoda, da se EPK drži takšna stigma. Ko sem bila nedavno v Ravenni, ki je kandidat za prestolnico kulture 2019, je bilo mesto polno plakatov in tran- sparentov s promocijo projekta, pa čeprav kandidature še niso dobili. V Mariboru pa sem imela občutek, da mesto ne živi z EPK, zdi se, kot da nihče vanj zares ne verjame, kaj šele da bi bil nanj ponosen. Kljub vsemu se svojega projekta zelo veselim in upam, da bo Maribor prihodnje leto vendar- le doživel nekaj zvezdnih trenutkov." ub večer Večer podeljuje naročnikom in članom VMS 50 brezplačnih vstopnic za predstavo ^Knapi slikarji Torek, 27. decembra, ob 19.30 v S L G Celje V žrebu za dve brezplačni vstopnici za predstavo sodelujete tako, da pošljete SMS-sporočilo z vsebino Večer SLIKARJI s svojim imenom, letnico rojstva in poštno številko na 2929. Povratni SMS je brezplačen. (Primer: Vecer Slikarji Marko 1981 3000). Prijavite se lahko do petka, 16. 12., do 11. ure. Da, želim sodelovati v nagradnem žrebanju za dve brezplačni vstopnici ^ za predstavo Knapi slikarji v SLG Celje. Ime in priimek Pošta _ Podpis Navedeni podatki so točni in s podpisom dovoljujem, da jih ČZP Večer, d.d., uporabi pri izvedbi nagradne igre. Kupon vrnite do petka, 16. 12., na dopisnici na naslov: ČZP Večer, 2504 Maribor. Rezultate žrebanja bomo objavili v Večeru v torek, 20. 12. Nagrajenci bodo vstopnice prevzeli pred predstavo na blagajni v SLG Celje. Pravila Večerovih nagradnih iger so na www.vecer.com/klub. Če sodelujete v akciji tako, da pošljete SMS-sporočilo, boste postali član SMS-kluba (VMS). Pogoji sodelovanja so objavljeni na strani www.smscity.net/vecer. Člani VMS-a sodelujete v večini nagradnih žrebanj in dobivate največ eno reklamno sporočilo na teden po največ 0,21 EUR. Sodelujete lahko preko operaterjev Mobitel, Simobil, Debitel in Izi Mobil. Cena poslanega SMS-a je po ceniku operaterja, povratni SMS je brezplačen. IzVMS-a se lahko kadarkoli odjavite tako, da pošljete SMS Vecer stop na 2929.