URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

Voukov pravni kotiček Zgodovina in s tem pravna zgodovina, namreč ni pogača, iz katere bi lahko pobirali samo rozine BORIS JAUSOVEC Pri Mohorjevi iz Celovca je izšla za- nimiva in zabavna knjiga koroškega odvetnika Rudija Vouka Iz pravnega kotička. Gre pravzaprav za zbirko Vo- ukovih komentarjev o pravnem polo- žaju koroških Slovencev, ki jih je več let objavljal na manjšinskem Radiu dva, ki pa je sredi letošnjega leta pre- nehal oddajati, saj mu pristojni avstrij- ski organi niso podaljšali licence. Mag. Rudi Vouk je sicer tisti koro- ški Slovenec, ki na iznajdljiv, izviren, celo hudomušen način pred avstrij- skim ustavnim sodiščem iztožil dvo- jezične krajvene napise na južnem Koroškem. S prometnim prekrškom prehitre vožnje. Drugo je, kako je potem avstrijska politika leta in leta iskala kompromis in konsenz tudi z nemškonacionalnimi koroškimi domovinskimi organizacijami, kar je sicer nezaslišano, in na koncu le morala postaviti manjkajoče dvoje- zične table, da jih je sedaj od letošnje jeseni skupaj 164. To je še zmeraj pre- malo, kajti če bi striktno upošteva- li določila sedmega člena Avstrijske državne pogodbe in tudi razsodbe ustavnega sodišča, bi jih moralo biti vsaj enkrat več. Prav to razliko oziro- ma nasprotje med pravom in politiko, ki je za marsikoga dologočasna in od- večna tema, pa čeprav še kako odreja vsakodnevno življenje prav tega mar- sikoga, na svojevrsten način ubeseduje Rudi Vouk v komentarjih, ki so več kot to. So glose, ki so redek pojav v dana- šnjih medijih nasploh. Rudi Vouk z neko prirojeno lah- kotnostjo, ki pa je rezultat globokega študija in velikega pravnega znanja - mimogrede v Avstriji strokovnja- ki Vouku priznavajo, da je eden naj- boljših poznavalcev ustavnega prava - po človeško razloži seriozno pravno latovščino in jo sooči s ponavadi po- smehljivo politično interpretacijo, ki s pravno državo nima zveze. Njegove primere in anologije so večkrat pri- peljane do vnebovpijočih absurdov. Upravičeno, saj se od časov Kafko- vega državljana Josefa K., če le imate dovolj intelekta, da to uvidite, v mo- dernih državah ni veliko spremenilo. Recimo, ko je tedanji koroški glavar Joerg Haider kričal, da se mora Slove- nija odpovedati Avnojskim sklepom, ki da jih je nasledila od rajnke Jugosla- vije, je Avstrija - tako kot tudi Haider - zatrjevala, in še danes zatrjuje, da Slovenija nikakor ni naslednica jugo- slovanskega sopodpisa na Avstrijski državni pogodbi. Razumi, kdor more! In Vouk lepo zaključi s podukom, da "zgodovina, in s tem tudi pravna zgo- dovina, ni pogača, iz katere bi lahko pobirali samo rozine." Ali pa o že ome- njenem iskanju političnega konsenza o postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel. Vouk predlaga, da je potemta- kem treba najti konsenzualno oceno dogajanj z gospodom Kultererjem o propadli banki Hypo-Alpe-Adria. Ali pa z gospodom Grasserjem o držav- ni stanovanjski zadrugi Buwog. Itd. Seveda kaj takega v Avstriji za te pri- mere nikomur ne bo padlo na pamet. Kot rečeno, knjiga je ne le zabav- na, ampak tudi poučna, marsikateri avstrijski absurd brez težav uzremo tudi v Sloveniji. Morda edina pripom- ba bi bila, da sicer Vouk piše v lepi, razgibani slovenščini, le tu pa tam pozoren bralec zagotovo opazi kakšen germanizem, predvsem v sintaksi ali kakšnem predlogu, recimo že v pod- naslovu knjige Komentarji na pravni položaj koroških Slovencev. O, ne na, seveda. Ampak po drugi strani bi to lahko imeli za obogatitev slovenšči- ne z lokalnim koloritom in dobimo še eno dodano vrednost knjige Iz prav- Mohorjeva založba, Celovec, 2010 Pogled na nebuloze, s katerimi ne živi le slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, ampak državljani katerekoli evropske države nega kotička, iz katerega se kakor na dlani širi panoramski ali pa mikro- skopski pogled na nebuloze, s kateri- mi ne živi le slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, ampak tudi drugi državljani katerekoli evropske države. Po Mazziniju iz pisateljskega društva izstopil še Gradišnik Potem ko je novembra iz Društva slo- venskih pisateljev (DSP) izstopil Miha Mazzini, je po 30 letih članstva zdaj to storil še pisatelj Branko Gradišnik. Kot je navedel med razlogi, je za to čutil "moralno dolžnost", ker se dru- štveno vodstvo ni opravičilo Mazzi- niju, temveč se je "potuhnilo - češ psi lajajo, korita se praznijo naprej". "Že samo zaradi tega poniglave- ga odnosa do pomembnega avtorja, čigar edina 'napaka' je, da se ni hotel pridružiti nobenemu izmed koritar- skih klanov v slovenski pisateljski srenji, čutim moralno dolžnost, da se mu pridružim in po več kot 30 letih članstva izstopim iz svoje stanovske organizacije," je svoj izstop iz DSP ute- meljil Gradišnik. Nadejal se je namreč, da "se bo društvo opravičilo Mihi Mazziniju za svoje poniglavo ravnanje, ki ga je pi- satelj mimogrede popisal v svoji ko- lumni Razvojno-socialna laž, v kateri sicer poglobljeno in na široko opozarja na širši pojav slovenske koritarske so- lidarnosti". Kot v svoji utemeljitvi pripominja Gradišnik, imam tudi sam podobne iz- kušnje kot Mazzini, le s to razliko, da je že davno nehal kandidirati na dru- štvenih razpisih, ker si uvrstitev po merilih društvenega pravilnika kratko malo ne zasluži. "Odločilne so namreč točke, ki kandidatu pripadejo glede na nasto- panje in objave v tujini, tu pa so člani društvenega gremija, ki drug drugega pošiljajo na razne pesniške večere in se uvrščajo v razne tujejezične antolo- gije, v očitni prednosti. Že zdavnaj so poskrbeli, da je nastal zaprt krog: kdor se skuša v to podganjo dirko vključi- Miha Mazzini ti nanovo, nima šans (razen če ga klan sprejme), kajti če nimaš dovolj točk, ne moreš v tujino; če pa nisi bil v tujini, ne dobiš točk," je zapisal Gradišnik. Ob tem je dodal, da bi društvo lahko imelo precej dela. Lahko bi, med drugim predlaga Gradišnik, skrbelo za vzgojo in izobraževanje nadebudnih piscev in pisk, pri medijih lobiralo za oživitev kritike literarne produkcije ali pa denar namenilo prevajanju v tuje jezike, namesto da "'predstavlja sloven- sko kulturo' in 'veča ugled RS v svetu' s tem, da se koritarji udeležujejo sponzo- riranih 'bralnih večerov' na raznih 'fe- stivalih vina in poezije' v tujini". Mazzini je iz DSP izstopil v času, ko je za zgodbo Organizem oziroma v an- gleškem prevodu "That Winter" prejel ameriško literarno nagrado pushcart. Za to se je odločil, ker mu je društvo na razpisu štipendij iz knjižničnega nado- mestila podelilo zgolj pet od možnih 55 točk. "Po zadnji oceni vrhunskosti, ki jo je organiziralo društvo, sem dobil izje- Branko Gradišnik mno nizko število točk, konkretno 5. Od možnih 55 to znese točno enajsti- no. Če torej po vseh objavljenih knji- gah nisem dosegel več kot enajstine (!) vrhunskosti, potem sem očitno brezu- pen primer," je takrat javnosti sporočil Mazzini. Vodstvo DSP bo Gradišnikov izstop obravnavalo prihodnji teden, je za STA povedal Veno Taufer, ki je ta teden prevzel krmilo društva. Prejšnji pred- sednik Milan Jesih pa je za STA pou- daril, da v Mazzinijevem primeru sicer niso dajali javnih izjav, vendar se je sam dopisoval z njim in mu pojasnil, da pač ni dosegel meje, ki bi jo moral doseči, zato je menil, da je stvar ure- jena. Poleg tega je Mazzini vsa leta od leta 2004 prejemal štipendije in v no- benem primeru ni bil diskriminiran. "Ne vem, kaj bi rekel, ali je to način samopromocije ali kaj, oba primera sta mi zelo kuriozna. Društvo je bilo vedno odprta struktura in se je lahko vsak pritožil, vendar eni to raje storijo s pompom," je še dejal Jesih. (sta) Veno Taufer novi predsednik Društva slovenskih pisateljev Na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) je v sredo potekal volilni občni zbor, na katerem so po izteku dvoletne- ga predsedniškega mandata Milana Jesiha, upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča člani društva podelili nov, tokrat triletni mandat literatu, prevajalcu, esejistu in uredniku Venu Tauferju. Za Tauferjev mandat na čelu pi- sateljskega društva je glasovalo 98 članov. Drugi kandidat Iztok Osojnik je prejel 45 glasov. Taufer je ob pre- vzemu mandata dejal, da je bistveno, da bo društvo v teh težkih in tvega- nih časih ohranilo pridobljene in pri- borjene stvari. Mi smo 99 odstotkov in zasedemo lahko navsezadnje tudi parlament, če bo treba, je dejal Taufer in dodal: "Rad bi videl tistega, ki nas lahko ustavi." Po njegovih besedah je bistveno, da bodo novi odborniki prisluhnili članom in njihovih pobudam. Nujna je ohranitev fonda za pisatelje, ki se znajdejo v socialni stiski, je dejal in dodal, da literatura in kultura s stali- šča državnega proračuna predstavlja majhno stvar, a veliko za pisatelje. Svojega predhodnika, Jesiha, je ocenil kot skrbnega in premišljenega predse- dnika društva. Tudi vsi ostali organi društva bodo tokrat imeli triletni mandat. Za člane nadzornega odbora so bili izvolje- ni Drago Bajt, Tone Partljič in Jani Virk. Častno razsodišče bodo v novem mandatu sestavljali Matjaž Hanžek, France Vurnik in Novica Novako- vič. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni Jesih, Tone Peršak, Vlado Žabot, Marko Kravos, Aleš Debe- ljak, Vinko Moderndorfer, Ivo Sveti- na, Feri Lainšček, Barbara Korun in Janja Vidmar. Veno Taufer (1933) je prvo pesniško zbirko Svinčene zvezde objavil leta Veno Taufer (Tit Košir) 1958. Leta 1960 je diplomiral iz svetov- ne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot pesnik je Taufer pred- stavnik modernizma in obenem tudi najizrazitejši predhodnik slovenskega pesništva avantgarde v 60. letih minu lega stoletja. Sprva je bil zaposlen pri RTV Lju bljana, zatem nekaj let pri BBC v Londonu. Po vrnitvi je zopet delal v kulturni redakciji RTV. Po osamo- svojitvi Slovenije je bil zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve in mi nistrstvu za kulturo. Bil je tudi ure dnik pri Reviji 57 in v uredniškem odboru revije Perspektive. Zelo deja ven je bil tudi v DSP. Med drugim je bil leta 1985 pobu- dnik in prvi vodja mednarodnega lite- rarnega festivala Vilenica. Med letoma 1999 in 2006 je bil predsednik Mirov- nega komiteja mednarodnega PEN. Leta 1976 je prejel Sovretovo nagrado leta 1987 Jenkovo nagrado, leta 1996 Prešernovo nagrado in leta 2005 zlati red za zasluge RS. Je tudi redni član Evropske pesniške akademije (Acade- mie Europeenne de Poesie) in preje- mnik več mednarodnih nagrad. (sta) UGODNO ZA NAROČNIKE VECERA En dan (David Nicholls) t" <el vezava, ni Dvajset let. Dve osebi. En dan ... Vse življenje lahko preživiš v iskanju nečesa, kar imaš ves čas pred nosom. 15. julij 1988. Emma in Dexter se srečata na večer dneva, ko sta diplomirala. Naslednji dan morata vsak na svojo stran. Kje bosta torej čez leto in dan? In naslednje leto? In vsako leto po tem? Naročniki Večera lahko knjigo naročite po telefonu 02 23 53 326 ali po e-pošti narocnina@vecer.com . Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer. V E C E R