URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

DANES Matija Stepišnik Politična nekul- tura v trenirk Zoranu Jankoviču je, ko gre za kariero in posel, kakor dojema tudi politiko, vse jasno. Če bi se vračal v gospodarstvo, nikoli ne bi šel nazaj v Mercator, denimo za člana Debeljakove uprave. Zato je tudi odhajajočemu premieru Pahorju zabrusil, da pri njem ne bo član vlade, še preden bi ta "prijavil" povpraševanje. Janez Šušteršič za Jankoviča prav tako ni kader za ministra. Ker ga "ne čuti kot sodelavca za ekipo" menda. Ta se očitno ne pogaja, kot je bila doslej vajena slovenska politika, ljubljan- ski župan je trgovec, ki ve, kaj v izložbi želi in česa ne. Ni človek, ki bi se prilagajal sistemu, (ne) pisanim zakonitostim in kompro- misnim algoritmom kovanja koalicij po slovensko. Že to je dovolj, da je prvi teden sestavljanja desete slovenske vlade prinesel sklep, da bodo naslednji dnevi zahtevni, za koga tudi streznitveno stresni. Posebno zanimivo bo pozicionira- nje SD, doslej najmočnejše leve stranke. Se bodo odrekli svojemu predsedniku, ki stranko vodi od 1997? Ki trdi, da jo je obranil pred intervencijami "arhitektov" iz ozadja. SD se doslej ni razklala, a po volitvah se širi spoznanje, da se mora dosedanji šef vlade posloviti. In ni dvoma, v Pahorjevi elimina- ciji in poskusu njegovega umika, denimo na mesto predsednika DZ ali celo na kakšno mesto v tujini, kdo od igralcev iz ospredja in ozadja vidi tudi priložnost, da se SD in Pozitivna Slovenija približa- ta. Takšne silnice in plani nekate- rih obstajajo. Pa je to realen načrt? Prvi lakmusov papir, kam tečejo procesi na levi sredini, ne bodo samo v koalicijskih pogajanjih in znotrajstrankarskem iskanju Pahorjevega naslednika, pač pa že v tem, ali bi se stranki lahko povezali že v županski kandidaturi v Ljubljani. V vsakem primeru poli- tika prvega tedna po volitvah ni v ničemer izkoristila za dvig ugleda in zaupanja med ljudmi. Konec tedna je prinesel celo vrh politične nekulture, ko je SDS objavila, da sta "Jankoviča dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi". Avtor "kolumne" na spletni strani Janševe stranke Tomaž Majer med drugimi nacionalističnimi izpadi o Jankovičevi zmagi zaradi glasov priseljencev iz ex-jugoslovanskih republik navrže, da so mnogi pred volišči govorili srbsko in so bili oblečeni v trenirke. "Balkanskost" kot karikatura za nedostojno in tudi nestrpno ostaja predvsem tragična ilustracija antievropske, zatohle, izključevalne mentalitete dela slovenske politike. Objava tega zapisa na svetovni dan človekovih pravic je bila pljunek v obraz tega civilizacijskega koncepta. Vlada (narodne) enotnosti? V Sloveniji? Kje pa! Pri nas se egomanski politični liderji niti za sestanek na enem mestu ob istem času niso sposobni uglasiti. LEVO SPODAJ Gospodarsko razstavišče, Stožice, Trg republike v Ljubljani, Naskov dvorec, kjer je sedež EPK - vse pod hipoteko. (Robert Balen, Tit Košir, Sašo Bizjak) Tudi Kučanove sanje pod hipoteko Zoran Jankovic proti Francu Kanglerju - kateri od njiju je s hipotekami obremenil več zname- nitosti svojega mesta? Med značilnimi točkami Ljubljane, ki so zastavljene kot jamstvo za kredite, najdemo Trg republike, lokacijo džamije ter Gospodarsko razstavišče, v Mariboru pa sta pod hipotekami med drugim Naskov dvorec in Dom pod gorco VASJA JAGER Tako ljubljanska kot mariborska mestna občina in njuna župana Zoran Jankovic in Franc Kangler sta bila že večkrat tarča kritik zaradi svojih ne- premičninskih poslov. Ob tem se predvsem Jankoviča drži sloves mene- džerja, ki je prestolnico vodil kot pod- jetje, pri čemer si je sposodil znatne vsote denarja. Mariborski župan Franc Kangler pa na drugi strani rad tudi javno poudarja svoje razlikova- nje z Jankovičem tako pri vodenju občine kot pri pogledih na vrednote. Zato smo skozi pregled najbolj značil- nih objektov mest, ki ju vodita, pre- verili, kakšne so razlike med njima in kateri od objektov, mimo katerih vsak dan hodi na tisoče ljudi, so zastavlje- ni kot jamstva za posojila ter kakšni so ti krediti in kdo je županoma po- sojal denar. Razstavišče: Banka Celje in kokainski baron Med nepremičninami, nad katerimi delno ali v celoti drži roko ljubljanska mestna občina, izstopa kompleks Go- spodarskega razstavišča ob Dunajski cesti. Pomemben del stavb in pripa- dajočih parcel pripada istoimenske- mu podjetju, ki je v 70-odstotni lasti občine; ta je kot večinski lastnik ne- premičnine večkrat zastavila, prvič v mandatu Danice Simšič za božič leta 2002, ko se je na stavbo in parcele vpisal Hypo Leasing, ki je Gospodar- skemu razstavišču posodil 6,2 milijo- na švicarskih frankov. Po podatkih iz katastra je občina nato še večkrat za- stavila razstavišče; pod Jankovičem se je konec leta 2007 nanj z novo hi- poteko vpisala Banka Celje, ki je tako zavarovala dvomilijonsko posojilo, ki so ga večkrat reprogramirali. Zadnjo kreditno pogodbo o hipoteki na "Go- spodarcu" sta njegov lastnik in celjska banka vpisala pred skoraj enim letom, 13. decembra 2010, in sicer kot zavaro- vanje za pet milijonov evrov posojila. Sicer pa je velik del kompleksa v lasti podjetja Slovenijales, ki je prav tako kopičilo hipoteke na njem; naj- bolj razvpita je tista za 37 milijonov evrov, ki jo je vpisalo srbsko podje- tje Municipium's v lasti domnevne združbe okoli razvpitega kokainske- ga barona Darka Šarica; Slovenijalesu je na sodišču uspelo zmanjšati terjatev na slabih deset milijonov, za kolikor je sedaj na njihovem delu razstavišča vpisana liechtensteinska slamnata firma Šaričevega kroga. Danes so dovoljene sanje, jutri bo tu hipoteka Še ena izmed prepoznavnih točk pre- stolnice, ki je obremenjena z milijon- skimi hipotekami, je Trg republike, na katerem je takratni predsednik Milan Kučan pred več kot 20 leti slovesno oznanil začetek slovenske državno- sti. Ljubljanska občina je tisti del trga, ki je v njeni lasti, uporabila v poslih z nepremičninsko firmo banke NLB, Propria. Ta je nepremičnine poleti 2007 zastavila naprej kot jamstvo pri svoji matični družbi NLB v zameno za slabih 30 milijonov evrov kredita. Podobno sta delala tudi preostala la- stnika trga, družba Ceeref v lasti raz- vpitega Igorja Laha in BSL, za katero stoji ljubljanski odvetnik Andrej Toš, ki pri nepremičninskih poslih zasto- pa sumljiva mikropodjetja iz Liech- tensteina. Ceerefove parcele so del paketa za zavarovanje istega megalo- manskega posojila kot tiste v lasti lju- bljanske občine. Del trga, ki je v lasti BSL, pa je glede na kataster pod hipo- tekami Hypo banke še iz časa pro- Pod obremenitvami zaradi posojil • j 7 • • • v • je tudi najnovejši nacionalni simbol, športno-trgovski kompleks v Stožicah padle firme Park hiše Šubičeva, od katere je BSL dobil parcele. Od džamije do Stožic Podobno kot z enim od simbolov slo- venske državnosti je z objektom, ki naj bi predstavljal našo svetovljan- skost in strpnost, džamijo. Večji del zemljišč, na katerem naj bi ta stala, je v lasti islamske verske skupnosti, ki jih je kupila od Jankovičeve občine. Toda manjši del parcel, ki pa so del za- ključene celote lokacije načrtovanega objekta, pripada ljubljanskemu grad- benemu podjetju Energoplan, ki jih je zastavil pri NLB; na enem paketu ze- mljišč je vpisana hipoteka za dva mi- lijona, na drugem pa za 1,5 milijona evrov. Prva obremenitev je bila vpi- sana 27. septembra 2007, in čeprav bi morali biti posojili že zdavnaj vrnje- ni, hipoteki ostajata v zemljiški knjigi. Pod obremenitvami pa se dobese- dno šibi najnovejši nacionalni simbol, športno-trgovski kompleks v Stoži- cah; kot je znano, sta njegova gradi- telja Gradis in Energoplan oziroma njuno skupno podjetje Grep za pri- dobitev 115-milijonskega posojila pri konzorciju bank med drugim morala zastaviti tudi celotno območje ter sta- dion in športno dvorano. Ogromna, 45 milijonov evrov težka hipoteka je bila še iz časa županovanja Simšičeve vpi- sana tudi na prostore ljubljanskega Tehnološkega parka, vendar so leta 2008 obremenitev prenesli na druge nepremičnine; ali je občina od takrat vrnila dolg ali pa so hipoteke ostale, nam ni uspelo izvedeti. Kangler amater proti ljubljanskemu županu Tudi v drugem največjem sloven- skem mestu, štajerski prestolnici Mariboru, najdemo nekaj značilnih nepremičnin, ki so zastavljene za po- sojila za mestno občino ali podjetja v njeni lasti. Vendar je v času župano- vanja Franca Kanglerja mestna oblast zastavila precej manj pomembnih objektov kakor Ljubljana v mandatu Zorana Jankoviča. Med večjimi tovr- stnimi posli je hipoteka na Dom pod gorco; občina je v letu 2010 kot ve- činski lastnik istoimenske družbe pri banki NKBM zastavila nepremični- no za 9,3 milijona evrov, ki jih mora vrniti, reci in piši, šele do leta 2030. Omembe vredna izmed mariborskih znamenitosti, ki so pod hipoteko, je še Naskov dvorec, v katerem si Kan- glerjeva občina deli lastništvo s Ter- mami Maribor v lasti NFD holdinga Staneta Valanta; slednji je 15. junija lani zastavil svoj del dvorca za milijon evrov kredita pri banki KD. Še vedno so zastavljeni prostori komunalnega podjetja Nigrad, ki je v večinski lasti mestne občine Maribor; nanje je vse od leta 2001 dalje vpisana hipoteka za 626.000 evrov kredita. Pod hipotekami je tudi mari- borski Kolosej v lasti propadlih Ki- nematografov, v katerih je občina obvladovala četrtino lastništva; prva zastavitev sega v leto 1994 in je bila kasneje umaknjena, zadnja hipoteka na kompleks pa je bila vpisana leta 2003 za posojilo v višini devet mili- jonov evrov pri bankah NLB in Unic- redit. Večkrat je bilo zastavljeno tudi svetišče mariborskega nogometa, sta- dion Ljudski vrt, na katerem je bila nazadnje vpisana hipoteka leta 2005 - poldrugi milijonov evrov (ali 390 milijonov starih tolarjev) pri NKBM; toda dolg je bil saniran in danes je objekt prost vseh bremen.