URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

Tito - skrivnost stoletja Prvi kompleksni politični življenjepis AVGUST DEMŠAR Tanek led 19 Po partijski konferenci mesta Zagreba marca 1928 (ki pa je bila v noči med 25. in 26. febru- arjem in ne marca), na kateri sem dobil 30 glasov od 31 (na konferenci pa je bilo v resni- ci navzočih 29 delegatov), sem zahteval odločen boj proti levi in desni frakciji. Po tem so bili moji odnosi s Cvijičem in Horvatinom zelo zadržani in hladni, posebej še po odprtem pismu Komunistične interna- cionale članom KPJ, v katerem je KI podprla naš nastop v Za- grebu. Nato piše o vsakem od njiju posebej: Že na Dunaju(Š1934), nato pa tudi v Moskvi (1935) sva se s Petrovskim pogosto prepirala, posebno zaradi nje- govega pijančevanja in neresne- ga odnosa do dela itd. Skratka, menil sem, da kot član vodstva CK sramoti našo partijo. O tem sem leta 1936 napisal tudi ka- rakteristiko za Kadrovski odde- lek Kominterne. O Cvijiču: Krešiča sem srečal le nekajkrat v življenju ... Zaseb- nih zvez z njim nisem imel in z njim nisem hotel govoriti ... Ves čas sem v njem videl frakciona- ša in mu nisem zaupal. V tem dokumentu je Tito že četrtič pisal mnenje o Ivanu Gr- žetiču - Flajšerju, ki so ga agenti NKVD aretirali v Moskvi 14. av- gusta 1937, samo 13 mesecev po odločitvi Dimitrova, da je treba na Titov signal "pravočasno po- paziti na tovariša Flajšerja". Na osnovi izmišljenih do- kazov so ga 3. oktobra 1937 ob- sodili na smrt in še istega dne ustrelili, njegove posmrtne ostanke pa sežgali v krema- toriju Donskega pokopališča v Moskvi. Tito pa je o njem pisal: Ko sem leta 1927 prišel v Zagreb, sem ga pogosto sreče- val v sindikatih. Takrat o njem nisem imel slabega mnenja, nasprotno. Ni pa mi bilo všeč, da je rad pil. Sledi obrat: Jeseni 1934 sem ga ponovno srečal na Dunaju in povedati moram, da je takrat name napravil zelo Knjiga Beograjčana Pera Simica Tito - skrivnost stoletja je izšla pri založbi Orbis. Priložen ji je dodatek z najnovejšimi odkritji, do katerih je avtor prišel pri pripravi nemške izdaje knjige. 080 20 14, www.orbis.si slab vtis. V nadaljevanju pa še slabše: Ko je kot predstav- nik partije (v Kominterni) leta 1936 prišel v Moskvo, sem bolje spoznal, kakšen je pri delu in kakšen v vsakdanjem življenju. Najini odnosi so bili zelo hladni in poleti 1936 sem v Kominter- ni v Pieckovem sekretariatu postavil vprašanje njegove od- stranitve z mesta partijskega predstavnika, ker je s svojim obnašanjem, ki sem ga označil kot sabotersko, sramotil našo partijo. Vendar pri tem nisem bil uspešen, ker sta z Gorkicem spet vse preprečila. Moram pri- znati, da takrat v njem še nisem videl sovražnika. Tudi o Milanu Gorkicu, ki so ga ustrelili dobrih deset mese- cev prej, Tito ni pisal nič lepše kot o Gržeticu: Gorkica sem spoznal leta 1934 na Dunaju ... V kratkem času, kolikor sem se mudil tam, pri njem nisem opazil nič posebnega. Name je takrat napravil vtis zelo spo- sobnega človeka. Toda ker mi niti on niti drugi kot članu Po- litbiroja niso pomagali, sem pričel izgubljati zaupanje vanj. Moje nezaupanje je raslo, po- sebno zato, ker je podpiral Flaj- šerja ... No, na to sem gledal kot na nepravilno kadrovsko politi- ko in nisem sumil, da je saboter in sovražnik. Nato pravi: Najini odnosi nikoli niso bili tesni, pač pa zadržani ... Že v začetku leta 1937 sem bil zelo nezadovoljen zaradi Gorkiceve saboterske politike ... Ko je od mene zah- teval, naj mu povem, kje v do- movini imam bivališče, so me pričeli gristi dvomi in nezau- panje. Misel, da me želi uničiti in predati v roke policiji, je bila strašna, toda obhajala me je vse pogosteje. Vendar nisem mislil, da je vohun, pač pa karierist, ki ne izbira sredstev, ko želi uničiti tovariše, ki bi ga lahko ovirali. O dr. Simi Markoviču, ki je v tem času ležal v enem izmed moskovskih zaporov, Tito ni izgubljal veliko besed: Z njim se nikoli nisem pogovar- jal o partiji. Poznal sem ga kot vodjo desne frakcije, on pa mi ni zaupal, ker je vedel, da sem eden od krivcev za njegovo li- kvidacijo in likvidacijo njego- ve frakcije. Z njim sem se srečal samo desetkrat v življenju." O Filipu Filipovicu, ki so ga 8. aprila tega leta v Moskvi obso- dili na smrt in istega dne ubili, "Mislim, da tukaj nisem bil dovolj buden in je to velik 7 v • • madež v moji partijski karieri" je imel Tito sedaj slabše mnenje kot prej, ko je bil ustanovitelj KPJ še živ: Med nama ni bilo nikoli tesnih partijskih odno- sov, čeprav sem ga kot starega partijskega funkcionarja spo- štoval in o njem nisem imel sla- bega mnenja, sicer pa sem ga le slabo poznal. O Simu Miljušu, ki je bil takrat še živ in je v nekem moskovskem zaporu čakal na svoj montirani proces, je Tito napisal samo en stavek: Nikoli (z njim) nisem sodeloval, vendar sem imel o njem slabe vtise. O Antunu Mavraku - Ker- berju, ki so ga ustrelili 8. aprila 1938 v Moskvi, je Tito pisal obširneje, vendar pa ne bolj ugodno. Spoznal ga je leta 1925 ali 1924, nanj je kot na par- tijskega aktivista iz provin- ce takrat napravil dober vtis, kasneje ko je bil Broz brezpo- seln, pa mu je ta človek v zača- sno uporabo celo odstopil svoje stanovanje, vendar "mi takrat zaradi nečesa ni zaupal". Ko sta se srečevala v Moskvi, ga je Kerber stalno prosil, naj se za- vzame za njegovo vrnitev v do- movino, vendar Valter tega ni storil, ker mu ni zaupal, ni bil prepričan, da ne bo škodoval partiji. In končno: Leta 1937 sem zvedel, da je njegov tesen prija- telj tovariš Braun, ki se nahaja v Zagrebu, on pa je trockist. Sedaj menim, da tudi Kerber ni daleč od tega. Zadnji primer, distancira- nje od zagrebškega komunista Stjepana Cvijica, je bil za Valter- ja morda najbolj občutljiv: Spoznal sem ga tukaj (v Moskvi) leta 1935 in moram priznati, da sem se zelo motil o njem. O njem sem imel dobro mnenje. Mislil sem, da se je znebil frakcionaških idej, da je predan KI in partiji. Mislim, da PERO SIMIC sem se motil, ker nikoli nisem neposredno delal z njim in nisem imel priložnosti, da bi ga bolje spoznal. Cvijic je bil v tem času že mrtev, ker je poldrug mesec pred tem, 10. avgusta 1938, umrl v sanitetnem oddelku Lefto- vskega zapora v Moskvi "zaradi tuberkuloze in splošne izčrpa- nosti". Neposredno pred areta- cijo je zastopnikom Kominterne pisno pričal, da je "Valter pove- zan z našim gibanjem na Hrva- škem" in da je "v osnovi pošten", kar je potrebno "upoštevati in pretehtati, ali se ga lahko ohrani za naše gibanje". Preden se je pod svoje izjave podpisal, je Valter piko na i po- stavil z naslednjimi besedami: Če potrebujete še kakšne po- datke o kom, ki ga tukaj nisem omenil, mi, prosim, to povejte. Valter je sam, lastnoroč- no, napisal naslov tega doku- menta: Moj odnos z osebami, ki so bile razkrinkane kot sa- boterji in sovražniki naše par- tije. Dve osebi s tega seznama, ki sta bili v tem času še živi, dr. Sima Markovica, znanstvenega sodelavca Inštituta za filozofi- jo Ruske akademije znanosti, in Sima Miljuša, urednika Ko- minterninega glasila Tuji de- lavec, so kmalu zatem privedli pred sodišče. Oba sta bila na osnovi lažnih dokazov obsoje- na na smrt in ustreljena manj kot sedem mesecev zatem, ko je Tito s prezirom pisal o Mar- kovicu, o Miljušu pa dejal, da ima o njem slabe vtise. Obračun s soprogama Štiri dni zatem, ko se je dis- tanciral od sedmerice mrtvih in dveh še živih funkcionar- jev KPJ, se je Tito 27. septembra 1938 v Moskvi pisno odrekel tudi obeh svojih žena, nekda- nje soproge Pelagije Belousove in Lucije Valter, s katero je bil še vedno poročen. Obe sta bili že zdavnaj v nemilosti NKVD- ja. O prvi je dejal, da nima ma- terinskega čuta, da sovraži in kvari njunega sina Žarka, da je za Žarka tujka. O drugi se je bolj razpisal in do potankosti poja- snil okoliščine, v katerih sta se spoznala: Zelo težko mi je bilo samemu z dečkom (Žarkom), ker sem delal v KI, on pa je bil sam doma in je v Luksu pogosto povzročal izgrede, tako da so se v upravi Luksa zaradi njega stalno pritoževali. 95 S sposobnim zagovornikom lahko Toplak zadevo omili, končne obsodbe pa ne more spremeniti. Kriv. Kot pribito. Serijsko pobijanje članov srednješolskega kolektiva je bilo me- dijsko odmevno. Ves čas preiskave, ob vsaki novi smrti, v trenut- ku šokantnega razkritja in potem med trajanjem procesa so bili mediji prisesani na primer. Ne samo rumeni tisk in komercialne televizije, tudi resni dnevniki in nacionalka so dogajanju posve- čali precej prostora. Še kar nekaj časa se bodo pojavljali komentarji različnih stro- kovnjakov, prirejale se bodo okrogle mize, pisale analize. Lokalni dežurni psiholog bo neštetokrat podajal svoje videnje vzgibov, ki so uglednega podravnatelja pripeljali do umorov. A vsega je enkrat konec. Po odmevnem koncu procesa in To- plakovem odhodu za rešetke, bodo mediji nanj počasi pozabili. Kakšen nov izkrivljen dogodek v državici, v kateri se vsi pozna- jo, so si v sorodu ali so, če nič drugega, medsebojno zapleteni v spore okrog ograj, mejnih kamnov in dovoznih poti, jim bo po- nudil novo, svežo kost. Danilo Toplak je dobil trideset let. Največ. Tožilstvo je slavilo. Kar je storil po sicer nehotenem umoru Sanje Klemenčič, bo To- plaka drago stalo. Nič mu ne bo pomagalo zaklinjanje, da je Sanjo Klemenčič umoril po nesreči, še manj skesano priznanje, da mu je neizmerno žal. Predsednica sodnega senata ga bo odpravila z besedami: "A to naj vam verjamemo, čeprav ste takoj za tem po- polnoma hladnokrvno in zbrano ponarejali elektronska sporočila in si s tem zagotavljali kompleksen alibi? Toplak, Toplak." V zaporu se bo Danilo Toplak izgubil. Miren bo, družil se ne bo z nikomer. V prvem letu bo precej shujšal, osivel in se dokonč- no spremenil v starca. Če bo imel srečo, ga bodo čez dvajset, dva- indvajset let izpustili na prostost. Preostanek življenja bo čudak. Sam, osamljen, brez pravega veselja do česarkoli bo čakal na smrt. Ravno nasprotno bi lahko trdili za mladega dr. Levstka. Ta bo kar najbolj izkoristil odmevnost primera. Kar nekajkrat, vseka- kor večkrat, kot se bo zdelo primerno državnemu tožilcu, se bo pojavljal v medijih. S sliko, če bo le mogoče. Pripisal si bo tudi kakšno zaslugo, ki ne bo njegova. Mladenič je ambiciozen, in čeprav včasih ne razume niti precej preprostih kriminalističnih sklepanj, zna toliko bolje kovati železo, dokler je vroče. Luka Le- vstek počasi in zanesljivo leze po lestvici na tožilstvu. Politične ambicije, čeprav jih, in to nikakor ne skromne, nosi v sebi, zaen- krat skriva. Svojo politično barvo prav tako. Trenutno še ni član nobene politične stranke. Politični veter je preveč muhast, rad se obrača in piha zdaj z ene, zdaj z druge strani. Nekako tako kot vetrovi v Kvarnerju. To Levstek ve, saj rad jadra. Ko bo pravi čas, Luki Levstku svojih političnih usmeritev ne bo težko prilagajati. Precej lažje, kot če bi jih pred tem na veliko razlagal naokrog. In nenazadnje, tako močno pa spet ni zavezan družinskim vredno- tam, močni državi, narodni zavednosti in drugim konzervativ- nim vrednotam, da bi jih moral brez potrebe javno razglašati. Še v Boga ne verjame najbolj. Zato pa toliko bolj veruje v politično moč in vpliv cerkvenih institucij. Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je iz drugačnega testa. V primeru Breza se bo tudi njegovo ime pojavljalo v medijih. Vrenko se novinarjem ne bo izogibal, še manj se bo trudil ugajati medijskim lučem. Vseeno mu bo. Marko Breznik bo dober teden po Toplakovem priznanju še pisal in sestavljal poročila, potem bo tudi zanj nastopilo za- tišje. Pospešeno se bo začel pripravljati na poroko z Anico. Zelo vesel bo, ko bo njegov šef, višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, pristal, da bo njegova poročna priča. Tudi v cerkvenem delu obreda. Ob tem bo nastal problem. Zapriseženi ateist Martin Vrenko nima opravljenih katoliških zakramentov. Še krščen ni. Ampak pragmatični in vse prej kot prenapeti lokalni župnik bo to malenkost salomonsko rešil. Med obredom deljenja hostij bo Vrenka preskočil, za ostalo mu ne bo mar. Roman je izšel pri založbi Sanje. Pisma bralcev Po Titu "Tito" Letošnje lokalne volitve so mimo. Vodili so jih mediji, kdo je bil plač- nik, ne bomo nikoli izvedeli. Zlorabili so zaupanje volilnega telesa s tem, ko so vnaprej postavili štiri možne man- datarje v vlogi rešiteljev Slovenije. Vse druge politične opcije so "prezrli" tudi pri poročanju o uvrstitvah na javno- mnenjskih raziskavah. Bilo bi pošte- no, da bi zapisali ime stranke ali liste, četudi ima še tako majhen odstotek. Volilno telo je odreagiralo povsem nagonsko, brez kritične distance do ponujenega. Slepo so izbrali svojega velikega šefa, ki bo v njihovem imenu reševal probleme države in jim zago- tovil soliden standard. Sami bodo lepo sedeli doma, pili brizganec in grizljali arašide ob televizorju. Pozabili so, da so se okoli njihovih liderjev v dvajsetih letih zbrale elite, ki prav tako računajo na njihovo širo- kosrčnost, da ne bodo posegli v privi- legije, ki so si jih ustvarili. Te elite pač niso navdušene nad reformami, ki bi ob izvedbi ogrozile položaj, ki so ga dosegli. Sedanje stranke so v borbi za oblast povsem podobne Komunistič- ni partiji. S to razliko, da ne razmišlja- jo, kje bo občan zaposlen, kdo mu bo reševal stanovanjski problem, varstvo otrok, dopust, ozimnico itd. Favorizi- rani prvaki so suvereno kazali možne poti iz krize. Žal je volilno telo spre- gledalo bistveno postavko, na kateri naslov bodo v primeru uspeha na vo- litvah poslali račun za izvedbo reform. Prvi račun bomo volivci dobili v obliki zakona o socialnih in varstve- nih prejemkih, ki je bil sprejet letos, veljati pa začne s 1. januarjem 2012. Določila tega zakona med drugim za- jemajo prejemnike varstvenega dodat- ka in prejemnike državnih pokojnin. Najbolj posegajo v pravice pred- vojne generacije, medvojne in dela ge- neracije po drugi svetovni vojni. Ta je zgradila infrastrukturo države z udarniškim delom in nizkimi plača- mi, kar se danes odraža v nizkih po- kojninah. Pri tem zakonu se pokaže bistvena napaka, ki spremlja spreje- manje slovenske zakonodaje v celoti. Kaže stanje duha v parlamentu in ne- sposobnost strokovnih služb, da pre- dlagani zakon preigrajo v praksi. Če bi ga preigrali v praksi, bi videli, kako je krivičen do tistih, ki so s trudom in odrekanjem nekaj ustvarili, v primer- javi s tistimi, ki nič nimajo. Ti bodo deležni maksimalnih transferjev in raznih ugodnosti, brez obveznosti vra- čanja. Tukaj se vidi, kako indiferentni so poslanci brez razlike, ali so v koa- liciji ali v opoziciji, do volivcev, ki so jih izbrali. Tukaj bi morali odigrati svojo vlogo vladajoča SD, Desus in Nacional- na stranka. Ukrep bi moral zanimati tudi poslance SDS in SLS, saj je veliko njihovih volivcev na podeželju, ki ga ta zakon, milo rečeno, demontira - prazni in pušča propadati. Od strank bi pričakoval več držav- notvornega ravnanja, ko gre za širok krog državljanov, ki bodo prizadeti. Iz- govor, da so bili v opoziciji, ne vzdrži, ker so v določenih primerih znali uporabiti vsa sredstva, ki jih daje po- slovnik državnega zbora, vključno z referendumom. Rešitev je v tem, da se volivci prenehamo sprenevedati in vzamemo odgovornost za razvoj družbe v svoje roke, le tako bomo lahko dosegli pravičnejšo delitev po delu in s tem zagotovili dostojno ži- vljenje človeku. Ta gesla so volivce nagovarjala pred volitvami od Demo- kratične stranke dela, žal so jih volivci prezrli. DSD jih neguje naprej in vabi prizadete, da se priključijo gibanju za pravičnejšo družbo. Ivan Ajtnik, Maribor Za pravno in pravično državo Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV) podpira vse ključne rešitve zadnje pokojninske reforme, delno podpira privatizacijo javnih zavodov, želi poenostaviti davčni sistem, se stri- nja, da se država umakne iz lastništva v podjetjih in bankah ter obdrži samo strateških 25 odstotkov plus eno del- nico ... Na najvišje prioritetno mesto postavlja pravično, pravno in pošte- no državo. Prav zato, ker pomeni Virantu in njegovi listi pravična in pravna ure- ditev države največ, bi morala biti ta postavka bolj konkretna in bolj resna zahteva. Tu se ponuja odlična prilo- žnost, da pride Virant pred Jankovica s konkretno zahtevo, na primer po ta- kojšnji in pošteni razrešitvi primera Baričevič. V tem primeru bi morala Pozitivna Slovenija odpreti karte in pokazati, ali želi tudi ona storiti vse za pravično in pravno državo. Da je primer vreden vse pozornosti in na hudem prepihu, govori svež dogodek, ko so državni organi blokirali tožilko Dragico Kotnik, ki je želela primer Ba- ričevič dokončno razkriti. (Primer Ba- ričevič je šolski primer, kako se v eni državi prerivata in spodnašata dve pravni državi: ena za posvečene iz- brance, druga za navadne državljane.) Če in ko bo Virant pred Jankovica položil primer Baričevič in mu poja- snil, da je to pogoj za vstop v vladno koalicijo, šele takrat bodo pogajanja postala smiselna in bodo naravna- na v pravno urejenost. Šele takrat bi znalo vsaj malo zadišati po pošteni in pravni državi. Dr. Vinko Gorenak je v svojem blogu zapisal: "Politične elite pač osta- jajo na oblasti in kaže, da bodo storile vse, da se iz primera Baričevič odstra- nijo vsi tisti, ki so želeli zadevo razi- skati." Gospod Virant, z omenjeno poga- jalsko zahtevo boste storili pri sebi navidezno majhen korak, za trenutno nemočno in še vedno nepravno državo Slovenijo pa zagotovo velikega. Ive A. Stanič, Kočevska Reka