URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

Vrhunsko zdravljenje stane Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana, ob napovedi manj sredstev za bolnišnice: "Pri vsaki vstavitvi umetnega srca imamo 140 tisoč evrov izgube, ker prepro- sto tega že zdaj nimamo pokritega. Tri take smo letos naredili. Zdravi- mo kritične opekline, edini v Slo- veniji kot terciarna institucija. Pri vsakem takem primeru imamo 210 tisoč evrov izgube, ker ZZZS ne pokrije celotnih stroškov zdra- vljenja. Šest primerov smo zdravi- li v letošnjem letu. Lani smo uvedli in letos nadaljujemo perkutano implantacijo aortne zaklopke. Več kot 30 tisoč evrov izgube imamo pri vsakem primeru, preprosto se ne priznava, da mi to delamo. Ne priznava se, a s perkutano implan- tacijo zaklopke močno izboljšamo kakovost zdravljenja. Tak bolnik je v bolnišnici samo en dan, rehabili- tacija pa je veliko, veliko bolj pre- prosta. 16 takih bolnikov smo imeli letos. Lahko bi še in še našteval, do trenutno dobrih dvanajst milijo- nov evrov nepriznanih programov. Kot direktor naše največje, najpo- membnejše zdravstvene inštitucije, inštitucije, na katero vsi računajo, od politikov do gospodarstvenikov, članov skupščine ZZZS in navadnih državljanov, se sprašujem, s kakšni- mi sporočili (ob dodatnem krčenju sredstev) se soočamo." (mag) Gospodarstveniki v Jordanijo V Jordanijo je včeraj odpotovala go- spodarska delegacija desetih sloven- skih podjetij iz različnih panog. V okviru obiska bodo v Amanu organi- zirali poslovno konferenco in indivi- dualna srečanja med slovenskimi in jordanskimi podjetji. Potenciali za okrepitev gospodar- skega sodelovanja med Slovenijo in Jordanijo se ne kažejo le v povečanju blagovne menjave, pač pa tudi na po- dročju prenosa znanja, tehnologije, skupnega nastopa na tretjih trgih in investiranja. V delegaciji bodo pred- stavniki podjetij Pipistrel, Kastro in- ženiring Katja Zajko, Adria Airways, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Adria Airways Letalska šola, Trade Logistics, Koper NT Logistika, Luka Koper in Activa inženiring. (gr) VOX POPULI Menite, da se bo socialno podje- tništvo v Sloveniji uveljavilo? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Bi morale biti seje vlade javne? 65 % Da 35 % Ne Število glasov: 570 "To je zelo resen varnostni incident" Dr. Denis Čaleta z Inštituta za korporativ- novarnostne študije (ICS) in Fakultete za državne in evropske študije, ki je edini sodni izvedenec in cenilec za področje varovanja tajnih podatkov pri nas, o odtekanju posnetkov vladnih sej v javnost prek Youtuba MATIJA STEPIŠNIK "Soočeni smo z veliko afero. Sloveni- ja je doživela drugi Wikileaks, iskali bomo vojaka Bradleyja," je na TVS dejal Marjan Miklavčič iz Fakultete za varnostne vede. Se strinjate z dra- matičnostjo sporočila? "Težko bi komentiral te izjave. Kot tre- nutno edini sodni izvedenec in cenilec za področje varovanja tajnih podat- kov v Sloveniji pa lahko z gotovostjo ocenim, da je to zelo resen varnostni incident, ki ima za ugled Slovenije zelo neprijetne posledice. V novejši zgodo- vini Slovenije smo imeli kar nekaj afer, ko so iz posameznih delov nacional- nega varnostnega sistema odtekali ob- čutljivi tajni podatki. Dejstvo, da smo ponovno priča nepooblaščenemu od- tekanju podatkov, ki se je tokrat do- godil na samem vrhu izvršilne veje oblasti, nas lahko upravičeno skrbi. Ustrezni organi se morajo na nastalo situacijo odzvati skrajno resno." Kakšne so lahko posledice tega do- godka? So ogroženi nacionalni inte- resi, celo varnost, ker ne vemo, kaj vse imajo v rokah neznanci? Očitno gre za več vladnih sej, kjer tečejo po- govori tudi o zelo občutljivih temah. "Skozi zgodovino se je potrjevalo dej- stvo, da je bilo za posedovanje moči nujno potrebno ustrezno obvladova- ti informacije o svojih nasprotnikih ali konkurentih. Zavedati se je treba, da danes živimo v informacijski dobi, kjer je količina informacij neobvla- dljiva. Ponovno se potrjuje moja teza o 'državni zasebnosti'. Vsaka država mora za svoje ustrezno delovanje za- varovati tiste ključne informacije in podatke, ki bi, če pridejo v javnost, lahko bistveno ogrozili njeno nor- malno delovanje. Zaradi navedenega imamo zakon o varovanju tajnih po- datkov z vsemi pripadajočimi pod- zakonskimi predpisi, ki ureja ravno to področje varovanja ključnih dr- žavnih tajnih podatkov. Zavedanje, da ne živimo v idealnem svetu, do- kazuje cela vrsta incidentov med dr- žavami, kjer so na videz tradicionalni zavezniki izvajali vohunske operaci- je. Situacija je še kompleksnejša, če se zavedamo, da so v pridobivanje ključ- nih informacij vključene tudi multi- nacionalke, ki so že zdavnaj prerasle nacionalne okvire in interese ter same razpolagajo s takimi finančnimi sred- stvi kot marsikatera posamezna država. Če to celotno situacijo ume- stimo še v razgreto politično ozračje v državi, vidimo zelo resno situacijo. O posledicah, ki jih je prinesla odtujitev podatkov, lahko trenutno samo skle- pamo glede na podatke, objavljene na svetovnem spletu. Pravi odgovor bo morala dati temeljita preiskava poo- blaščenih služb, ki jo pričakujem." Je to dokaz, da se v Sloveniji tudi naj- bolj občutljivi podatki, celo zaprte seje vlade, slabo varujejo in je do njih preprosto priti? "Kljub ustrezni zakonodaji obstaja na izvedbenem nivoju še vedno preveč varnostnih praznin. Dejstvo, da danes družba temelji na uporabi informacij- sko-komunikacijske tehnologije na področju varovanja podatkov, dela ta sistem še bolj zahteven za zagoto- vitev ustreznega varovanja. Če v ta obzir postavimo še človeški potenci- al, ki dokazano predstavlja najšibkejši člen za odtekanje določenih podat- kov, vidimo, da nas čaka še veliko dela. V konkretnem primeru skrbi predvsem, ali je posnetke nepoobla- ščeno odtujil nekdo iz vladne službe. Še bolj skrb vzbujajoče pa je lahko, da je nekdo z nepooblaščenim vdorom v sistem daljše obdobje prenašal ključ- ne podatke in posnetke sej iz prosto- rov slovenske vlade. V zakonodaji je treba odpraviti trenutno zelo liberal- no politiko varnostnega preverjanja za zelo širok krog izvoljenih funkcio- narskih položajev, ki so danes izklju- čeni iz sistema preverjanja in lahko predstavljajo pomembno tveganje za varnost ključnih državnih podatkov. Še intenzivirati je treba različne vrste izobraževanj, ki bodo pripomogla k dvigovanju varnostne kulture. Obsta- ja tudi potreba po zagotavljanju ustre- znih kadrovskih in finančnih virov, ki bodo zagotavljali možnost bolj učin- kovitega odkrivanja in preprečeva- nja groženj. Ne nazadnje pa je nujno sankcionirati odkrite primere nepo- oblaščene odtujitve tajnih podatkov. Še bolj je alarmantno stanje na podro- čju gospodarstva, kjer je zavedanje o pomembnosti varovanja poslovnih skrivnosti na tako nizkem nivoju, da je škoda zaradi izgube konkurenčnih prednosti, patentov in drugih ključnih informacij ogromna, ne samo za pod- jetja, temveč posredno tudi za državo." Kakšen je motiv objave teh posnet- kov oziroma celo za selekcijo in ure- ditev teh? "V tem trenutku je o podrobnih moti- vih prezgodaj ugibati. Moramo poča- kati na rezultate temeljite preiskave. Motiv diskreditacije Slovenije je lahko zelo resen in skrb vzbujajoč, če bi ga povezali s stališča kompleksnosti po- ložaja mednarodnega ugleda države v svetovni gospodarski krizi in padanja bonitetnih ocen. Ne gre izključiti tudi možnosti, da so dejanje storili nezado- voljni posamezniki, ki so nad trenutno situacijo v državi tako razočarani, da to izražajo prek takih dejanj. V obja- vljenih posnetkih se namreč pojavlja- ta vladi z desnega in levega političnega prostora." Je izključeno, da bi bila lahko to akcija kakšne tuje varnostno-obve- ščevalne službe, ker motiv ni povsem "V tem trenutku je o podrobnih motivih prezgodaj ugibati. Moramo počakati na rezultate temeljite preiskave." (Robert Balen) Vsaka država mora zavarovati tiste ključne podatke, ki bi, če pridejo v javnost, lahko bistveno ogrozili njeno normalno delovanje nedvoumen in jasen, prav tako pa s temi posnetki nihče ni zelo diskre- ditiran? "Ne moremo izključiti nobene od mo- žnosti. Iluzorno bi bilo pričakovati, da Slovenija ni na udaru delovanja tujih obveščevalnih služb. To dokazujejo tudi objavljene depeše iz ameriške- ga veleposlaništva v Ljubljani. Diplo- matsko-konzularna mreža predstavlja tako imenovano 'legalno obveščeval- no dejavnost'. Manjkajoče informaci- je, ki jih preko tega sistema ne morejo pridobiti, se lahko dopolnjujejo tudi z metodami uporabe posameznih obve- ščevalnih mehanizmov." Je prav, da Slovenija ostane brez državnih pokojnin? PRO & CONTRA BERNARD BRŠCIC, EKONOMIST: "Absolutno. Državna pokojnina je naj- bolj v nebo vpijoč izrodek pokojnin- ske reforme iz leta 1999. Že samo ime 'državna pokojnina' je protislovje v iz- razih, saj prava pokojnina ni državna miloščina, ampak pripada človeku, ki je delal in zanjo plačeval prispevke. Ne oporekam, da mora obstajati mini- mum socialne varnosti za državljane, a tega ne more zagotavljati pokojni- na, saj ta ni socialni transfer, ampak lastninska pravica tistih, ki so vplače- vali prispevke. Pokojninskega sistema ne smemo zlorabljati za vodenje soci- alne politike. Zmotno je prepričanje, da mora pokojninski sistem temelji- ti na solidarnosti in je nekakšno za- varovanje pred revščino. Nasprotno, zagotavljati mora zavarovanje pred dolgoživostjo. Predstavljajte si, kako bi na zavarovalnici pogledali človeka, ki ne bi imel zavarovanega avta in bi po prometni nesreči prišel uveljavljat od- škodninski zahtevek? Nič drugače ni pri pokojninskem zavarovanju, pokoj- nina mora biti sorazmerna vplačanim prispevkom. Z državnimi pokojnina- mi, ki so mimogrede le za nekaj evrov nižje od pokojnin zavarovancev, če so delali in bili zavarovani 15 let, smo dajali mladim povsem napačno sporo- čilo: ni vam treba delati, saj bo država tako ali tako poskrbela za vas. Hvale- vreden dosežek odhajajoče vlade je nova socialna zakonodaja, ki ukinja državno pokojnino in varstveni do- datek. Hvala bogu, da je pokojninska reforma na referendumu padla, sicer bi državne pokojnine, ki so že dode- ljene, ostale v pokojninski blagajni. Po mojih izračunih so nas državne pokoj- nine, vsiljene leta 1999 na pobudo SLS, v desetih letih stale okrog 400 milijo- nov evrov. Gre za žalitev pravih upo- kojencev, ki so si pokojnine zaslužili z delom in plačevanjem prispevkov in jih že dve leti prepričujemo, da ni denarja za usklajevanje njihovih po- kojnin. Seveda bi bilo treba pokojninsko blagajno očistiti še drugih privilegi- ranih psevdopokojnin. Nujno je treba odpreti vprašanje celotnega 232. člena zakona ZPIZ-1, kjer imamo okrog 50 kategorij privilegiranih upokojencev, od izjemnih, vojaških, poslanskih ... Če bi te v celoti ukinili, saj niso ute- meljene na plačanih prispevkih, bi lahko prihranili pol milijarde evrov. Čisti računi, dobri prijatelji mora ve- ljati tudi v pokojninskem sistemu. Največ preglednosti bi zagotovila sistem virtualnih pokojninskih raču- nov ali pa nemški sistem pokojnin- skih točk. Vsa druga izplačila, ki jih zdaj nakazuje Zpiz, je treba čim prej izločiti iz pokojninske blagajne. Tako bi hitro ugotovili, da pošteni upoko- jenci sploh niso problem, ampak da pravo breme predstavljajo pokojnin- ski zastonjkarji." MATEJA KOŽUH NOVAK, PREDSEDNICA ZDUS: "Večina ljudi, ki dobivajo državne po- kojnine, sodi med najrevnejše prebi- valce Slovenije ali pa so to ženske, ki niso bile nikoli zaposlene. Veliko je govorjenja, da so to ljudje, ki nikoli niso hoteli delali, zdaj pa jih država nagrajuje za to. To pa so predvsem ljudje, ki s 183 evri ne morejo preži- veti. Kdor trdi, da lahko, naj kar sam poizkusi vsaj en mesec. Zanje je dobro, da se je zakon spremenil, saj naj bi po novem dobili višjo socialno pomoč. Za ženske, ki niso bile nikoli zaposlene, pa pomeni ukinitev državne pokojni- ne korak nazaj. Te ženske so še vedno močno odvisne od dobre volje svojih partnerjev, saj gospodinjsko delo ni bilo nikoli ustrezno cenjeno, tudi pri partnerjih teh žensk ne, čeprav ima večina ob ženi, ki je vedno na voljo njim in otrokom, bistveno višjo kako- vost življenja. Ob ukinitvi državne pokojnine, to naj bi po novih merilih in kriteriji iz- gubila večina dosedanjih nekaj več kot 14 tisoč prejemnikov, bodo ogrožene tudi družine, ki bodo imele dohodek na družinskega člana tik nad mejo, ko bi lahko sedanje prejemnice državne pokojnine po novem zaprosile za de- narno socialno pomoč. Takim družinam 183 evrov, koli- kor so ženske, ki niso bile zaposlene in torej nimajo lastne pokojnine, po 65. letu dobivale sedaj, veliko pomeni, kar ljudje z višjimi dohodki težko ra- zumejo. Ker bodo po novem zakonu ugotavljali upravičenost do socialne pomoči po dohodku na družinskega člana in ne več po dohodku posame- znika, lahko pomirim vse tiste, ki jih je tako zelo jezilo, da pomoči države ne bodo več dobivale žene direktor- jev in obrtnikov. Gospodinjsko delo je trdo delo, to vemo vse ženske, pred- vsem pa ni družbeno priznano. Če je do zdaj država to delo nagrajeva- la z državnimi pokojninami, je to bil velik dosežek. Organizacije civilne družbe si bomo morale prizadevati, da se ta civilizacijski dosežek v Slove- nijo vrne." (tm)