URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

Samostojna valuta bi bila tarča špekulantov Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, vidi v fiskalni integraciji držav Evropske unije več prednosti, za Slovenijo pa vrnitev k tolarju ne bi bila vzdržna, saj Slovenija ni sposobna imeti lastne valute IRENA FERLUGA Ali naj Slovenija žrtvuje še en del svoje suverenosti, po monetarni še fiskal- no, skorajda ni več dilema, saj druge poti, pravi premier v odhajanju Borut Pahor, ni. Temu mnenju se previdno pridružuje mag. Sibil Svilan, predse- dnik uprave SID banke, slovenske ra- zvojne banke, z bogatimi izkušnjami iz obdobja uvajanja evra v Sloveniji, saj je bil v letih po osamosvojitvi sopred- sednik koordinacijske skupine za uva- janje evra. Fiskalna unija ena od možnosti "Za Evropo je pomembna dolgoroč- na rešitev, dolgoročna stabilnost evra in vseh držav članic. Glede dileme, ali to izvesti s fiskalno integracijo, kot je sedaj predlagana, menim, da je to lahko ustrezna rešitev. Če pogleda- mo ZDA, ki takšno fiskalno integraci- jo imajo, je to lahko ena od prednosti. Ko je na primer pred leti bankroti- rala Kalifornija kot največja zvezna država, na mednarodnem področju ni bilo čutiti nobenih posledic glede ZDA kot zvezne institucije, ker imajo ZDA v ustavi jasno zapisano, da poteka zadolževanje samo na nivoju zvezne države. V EU je obratno: zadolžujejo se nacionalne države, torej je fiskalna unija lahko ena od možnosti. Vpraša- nje pa je, ali bodo države to pripravlje- ne narediti," je v obširnem intervjuju za Večer povedal Sibil Svilan. Objavili ga bomo v prihodnjih dneh. "Druga možnost je, da se odločitve v evropskem gospodarstvu bistveno bolj poenotijo kot doslej in da se izvaja ta del ekonomskih politik na način, kot ga izvajamo v eni državi. Samo tako bomo lahko skupno valuto ubra- nili, kajti le Evropska centralna banka bo verjetno lahko v kratkem ponudi- la kratkoročno rešitev. Na daljši rok pa je sedanje probleme mogoče rešiti samo z zavezami ohranjanja ECB v ok- virih osnovnih pogodb za evro. Vse ostale rešitve dolgoročno ne vodijo k pozitivni rešitvi, ampak h krizam, še večjim, kot jo imamo danes," pravi Sibil Svilan, ki meni, da bi bila za Slo- venijo fiskalna unija lahko samo pozi- tivna rešitev. Slovenija je premajhen monetarni prostor Ali ima Slovenija možnost, da ostane v skupini držav z evrom, ali bi bilo bolje vrniti se k tolarju, je dilema, na katero imajo strokovni krogi jasen odgovor. Sibil Svilan pravi: "Posegel bom nekoliko nazaj, v obdobje pred osamosvojitvijo Slovenije, nanjo smo se pripravljali z več vidikov: politične- ga, vojaškega, finančnega in drugih. Finančnega premalo poudarjamo, saj brez finančne osamosvojitve ta proces ne bi bil uspešen. Osamosvojitev na fi- nančnem področju se je začela že leta 1988, ko so se začeli postavljati teme- lji nove finančne suverenosti, vključ- no z novo valuto. Zato so bile v okviru finančnih institucij Slovenije obliko- vane posebne skupine, ki so delovale na področju centralne banke, borze, komercialnega bančništva, pa tudi razvojne banke, ki je bila načrtova- na. Vsega se ni dalo izvesti, ker je bila situacija pred osamosvojitvijo zelo Sibil Svilan: "Slovenija ni sposobna imeti svoje lastne valute." (Tit Košir) težka. Vedeti moramo, da je večina ljudi v teh skupinah že takrat razmi- šljala, da lastna valuta ekonomsko in monetarno ni upravičljiva, saj je Slo- venija premajhen monetarni prostor, da bi lahko obstajal, razen če bi bili popolni off shore, oblika neodvisnega ozemlja. Za tako majhno območje je nemogoče vzdržati mednarodne pri- tiske na valuto, ki bi bila tarča špeku- lantskih napadov. Zato smo že takrat razmišljali, da naj bi Slovenija čim prej prešla v sistem equja, ker je bila takrat EU še v drugačni obliki. Ta tendenca se je nadaljevala v 90-ih letih in tako cen- tralna banka kot vlada sta vodili poli- tiko v tej smeri. Danes situacija ni nič drugačna: Slovenija ni sposobna imeti svoje lastne valute. Če bi še imeli tolar, bi bile posledice za nas podobne, kot so bile za Irsko ali vsaj Latvijo, Litvo in Estonijo." GLOSA BORKO DE CORTI Zelo malo je primerov, ko bi predstavniki kapitala v svoji nemoči dvignili roke in ugotovili, da v svojem okolju nimajo nikogar, ki bi začasno prevzel vodenje družbe v večinski državni lasti. Najprej so sicer po letu in pol odstavili direktorja, ki so ga imenovali za štiriletno mandatno obdobje, potem pa so bili v stiski, kako zapolniti manjkajočo vrzel. Ko so se spogledali, se jim nihče ni zdel primeren za začasno vodenje družbe, ki bi lahko trajalo največ eno leto, potem pa bi z javnim razpisom že poiskali kandidata za ta položaj. Pa tudi če bi iz svojih vrst našli moža za ta položaj, je vsak od njih bil razmeroma dobro preskrbljen, zato ga začasna avantura, pri kateri bi lahko več izgubil, kot pridobil, ni zanima- la. Čeprav se je v družbi Elektro Maribor zdelo iskanje primernega kandidata brezizhodno, se je vendarle pokazala luč na koncu temačnega predora. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu, ki poleg delovanja v dobro družbe skrbi za položaj zaposlenih in v katerega so se obupano zagledali, jih je rešil muk. Delavci so imeli dva predstavnika med nadzorniki. Njuno delovanje je v teh časih zahtevno in odgovorno. Zaposleni bodo težje zadržali delovna mesta in pogoje, ki so si jih priborili v času, ko ni bilo krize. Zdaj pa so jim predstavniki kapitala preprosto odvzeli zagovornika njihovih dolžnosti in pravic, da bi rešili svojo kožo. Delavcev, ki so tega moža izvolili za svojega predstavnika v nadzorni svet, niso niti vprašali, ali jim to sploh dovolijo. Še sklepa o tem jim niso pokazali, kar kaže na naglico in stisko predstavnikov lastnikov. Zdaj zaposleni ugibajo, ali so pred časom izvolili pravega moža v nadzorni svet, če jim jo je brez vprašanj in pojasnil ucvrl na stran kapitala. Iz zagovornika delavskih pravic se je čez noč prelevil v zagovornika kapitala, čeprav ne želi prerezati popkovine, ki ga je povezovala z delavci. Meni namreč, da je položaj predstavnika delavcev v nadzornem svetu prejel v trajno štiriletno last in da z njim lahko počne, kar si sam in kapital želijo. Ker tudi kapitalu povsem ne zaupa, želi zadržati prazen stol na delavski strani med nadzorniki, če se stolu, ki so mu ga ponudili predstavniki kapitala, zlomi noga ali mu ga preprosto odvzamejo, ko ga ne bodo več potrebovali. Kot novopečeni menedžer se je bivši predstavnik zaposlenih hitro navzel nekaterih njihovih običajev, ki so jih pravi menedžerji že opustili. S tistimi, s katerimi si ne želi ali upa pogovarjati, opravi prek osebja za stike z javnostmi s svojo prezaposlenostjo. In glej ga, zlomka, potem pa na nekem nepomembnem sprejemu daje vtis, da na delovnem mestu nima kdo ve kaj početi. Kakorkoli že, predstavniki kapitala so sicer v svoji nemoči z imenovanjem predstavnika zaposlenih za zastopnika družbe na nazoren način pokazali, da je treba ljudi za odgovorne položaje iskati v najširšem in ne samo v ozkem krogu. Odpravnina , ker mu pripad PORTRET TEDNA Matjaž Kovačič Zakaj bi zame veljala drugačna pravila kot za druge? Pred zakonom smo vsi enaki: če dobi odpravnino po kolektivni pogodbi vsakdo, ki zapu- sti družbo, ne vem, zakaj bi se ji odrekel jaz, pravi Matjaž Kovačič, ki dobi po sporazumnem odhodu iz banke šest svojih pov- prečnih plač. Okoli 75.000 evrov bruto je veliko previsoka številka, dodaja IRENA FERLUGA Velik problem v Sloveniji je, da nas je samo dva milijona, zato se veliko ljudi med sabo pozna in to velja tudi za po- slovne kroge. A to samo po sebi še ne pomeni, da bi kdo sklepal posle, ki ne bi bili v korist družbe. Znano je, da se lahko izognejo insiderstvu, trgova- nju z notranjimi informacijami, v dr- žavah, ki imajo več kot 30 milijonov prebivalcev, kjer med poslovnimi par- tnerji ni takšnih povezav, da bi jih bilo mogoče detektirati. Sam se ne morem strinjati, da je pri nas sistemska korup- cija, delovanje preko mrež poznanstev in prijateljstva, problem. S takšnimi primeri se nisem pogosto srečeval, še posebno ne, da bi kdo zaradi prijatelj- stva sprejel drugačno poslovno odlo- čitev kot sicer. Večinoma je obratno: z znanci raje ne delamo, da se izognemo takšnim očitkom, pravi Matjaž Kova- čič, ki s 1. januarjem zapušča mesto prvega moža NKBM. Tajkunske zgodbe, ki so rezultat slovenskega modela tranzicijskega lastninjenja, Matjaža Kovačiča sicer demantirajo, a sam se prišteva med profesionalne menedžerje, ki se s tem delom preživljajo in ki si praviloma ne želijo umazati imena. Vendar je ime Matjaža Kovačiča vseh šest let in pol na čelu NKBM spremljala senca hoje po robu. Vsaj v javnosti. Ali je tudi stopil čez rob, bo jasno že po februar- ju, ko bodo znani izsledki revizije po- slovanja banke za zadnjih pet let, kot jo je zahtevala Agencija za upravljan- je kapitalskih naložb (AUKN). Očitki o domnevno prijateljskih poslih, ki so celo leto intenzivno krožili v javnos- ti, se nanašajo na posle, stare nekaj let. Ali jih bo prišlo na dan še kaj z novejšim datumom, bomo videli. Kot še n e k a t e ri tudi Matjaž Kovačič meni, da je AUKN nepotreb- na, saj da lahko državno premoženje upravlja ustrezna ekipa v pristojnih ministrstvih. Z vodstvom agencije je bil prvi mož NKBM navzkriž že od vsega začetka in o njem nima dobre- ga mnenja, čeprav pravi, da spoštuje interes in zahteve največjega lastnika banke, ki jo je vodil. A le dotlej, dokler je vmešavanje politike v delo uprave strateško in v korist banke. Še najbolj je bilo to vmešavanje in razhajan- je očitno, ko je v začetku leta uprava banke začela priprave na dokapital- izacijo, AUKN pa jo je želela ustaviti. A kakor je bil Matjaž Kovačič na bojni nogi z Dagmar Komar, tako se je že aprila pokazalo, da je imel prav, ko je šel po kapital na odprti trg, names- to da bi prodal naložbe v Zavaroval- nici Maribor in Poštni banki, kot je to predlagala agencija. Regija bi bila potem še šibkejša, kot je že sicer - ne zgolj zaradi krize. "Banka je bila v valu krize, vedelo se je, da vse banke potrebujejo kapi- tal in od uprave bi bilo neodgovor- no, če ne bi skušala dobiti kapitala, ne nazadnje je to izglasovala tudi skupščina," pravi Matjaž Kovačič, ki je prišel na vodilno mesto v NKBM, ko še ni bil star 30 let. Karakterno nekom- patibilen s svojim prvim predsed- nikom uprave, profesorjem Jožetom Glogovškom, za poslovne kroge rahlo robusten, se je v največjo pisarno v šestem nadstropju bančne stavbe v Mariboru vselil, šele ko je moral oditi njegov drugi predsednik uprave Črt Mesarič. Kolegi iz konkurence so mu ves čas očitali, da bolj kot za banko neprestano skrbi, da se v raz- burkanih političnih vodah obdrži na položaju. Vodil je bančno skupino s skoraj petimi milijardami bilančne vsote in to mu je dajalo ogromno moč vplivanja. Takega potenciala sicer ni bilo mogoče privatizirati po tajkun- ski metodi, toda želja zmanjšati vpliv države kot lastnika, je bila in v tande- mu s predsednikom uprave Danilom Toplekom se je zdela izvedljiva. Pri- peljati tuje zasebne lastnike, razdro- biti vpliv na vodenje je bila priložnost letošnje privatizacije. Po zamenjavi Topleka je bila zamenjava Kovačiča samo še vprašanje priložnosti in ta se je ponudila v času po volitvah. To, da zapušča banko, ko je ta po 14 letih spet zaplavala v izgubo, ga očitno ne skrbi preveč, saj da je banka dobro likvidnostno in kapi- talsko nahranjena. Krmilo je namreč predal svojemu dolgoletnemu tesne- mu sodelavcu Andreju Plosu, nadzor- ni svet pa so vsi trije (skupaj s članico uprave Manjo Skernišak) skoraj stis- nili ob zid, ko se je v pogajanjih o Kovačičevem odstopu pokazala tudi možnost, da odstopijo kar vsi trije. Pot do sporazumnega razhoda je bila tako odprta. Na videz gladko menjavo na vrhu pa spremlja nervoza v srednjem menedžmentu, v tistem operativnem delu. Matjaž Kovačič je bil namreč kot prvi bančnik te regije močno vpet v številne posle, ki so jih operativno iz- vajali njegovi podrejeni. Kaj ga je v resnici odneslo s položaja, bo mogoče soditi kasneje. Sam pravi, da prodaja stanovanja v Mariboru zagotovo ne. Odpravnino pa si je izpogajal in jo bo vzel: "Zakaj bi zame veljala drugačna pravila kot za druge? Pred zakonom smo vsi enaki: če dobi odpravnino po kolektivni pogodbi vsakdo, ki zapusti družbo, ne vem, zakaj bi se ji odrekel jaz," pravi Kovačič, ki bo dobil šest svojih povprečnih plač. Okoli 75.000 evrov bruto je veliko previsoka številka, pravi, če bi bil zaposlen po kolektiv- ni pogodbi, bi dobil po številu plač veliko več. In ker ne bo izkoristil pol- letnega odpovednega roka, je banki prištedil še nadaljnjih šest plač za nič dela. Da odhaja iz banke, je zanj ra- zumljivo, ker ne želi biti neformalen šef kljub končanju mandata, v NKBM je za sabo očitno zaprl menedžerska vrata. Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Č a s n i k, ki v as r a z u me Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Elizabeta PLANINŠIČ: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeva 1, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova 9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 36.900 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka je1,20 EUR, vsoboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za december 2011 znaša 30,12 EUR, za upokojence in študente26,95 EUR. Naročnikomvtujini prištejemo ustreznestroške poštninepo ceniku PošteSlovenije.Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca.Na podlagizakona o davku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.17/04)sodičasopis med proizvode, za katere se obračunavadavek na dodanovrednost po stopnji 8,5 %. Davek na dodanovrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.