URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

Tisoči proti Putinu in Medvedjevu (Reuters) Vladimir Putin na udaru Na moskovskih ulicah se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov Povolilni protesti, ki so v soboto zajeli številna ruska mesta, so najmočnej- ši v Moskvi. V ruski prestolnici se je na demonstracijah "za pravične voli- tve" in "proti režimu premiera Vladi- mirja Putina" zbralo več deset tisoč protestnikov, ki jih je nadzorovalo več kot 50.000 policistov, varnostni- kov in vojakov. To je bil največji pro- test v Moskvi vse od razpada Sovjetske zveze v začetku 90. let prejšnjega sto- letja, organizatorji pa so imeli dovo- ljenje za shod 30.000 protestnikov na trgu Bolotnaja na nasprotnem bregu reke Moskve kot Kremelj. Na trgu se je po navedbah policije zbralo pribli- žno 25.000 protestnikov, organizatorji pa so govorili o 50.000 do 80.000, ne- kateri pa celo o 100.000 udeležencih. Protestnikov niso motile ne nizke temperature ne sneženje, pa tudi šte- vilni tovornjaki, ki so zapirali dostop do osrednjih mestnih trgov, ter heli- kopterji, ki so iz zraka nadzirali potek demonstracij. Protestniki - večinoma komunisti, nacionalisti in pripadniki opozicijske- ga gibanja Solidarnost - so zatrdili, da nočejo revolucije, ampak le poštene volitve, in pozivali k ponovni izved- bi parlamentarnih volitev. "Vladajoči režim se ne zna obnašati dostojanstve- no," je izjavil glasen kritik Kremlja Boris Nemcov. "Pozna le cinizem," je dodal. "Danes je velik dan. Če je danes tu 100.000 ljudi, jih bo naslednjič mili- jon," je dogajanje v Moskvi komentiral nekdanji ruski premier in kritik vlada- jočega režima Mihail Kasjanov. Pro- testi so sicer zajeli številna mesta po Rusiji, povsod pa niso minili mirno. V Sankt Peterburgu so policisti pretepli in pridržali okrog deset protestnikov, ki so brez ustreznega dovoljenja želeli organizirati shod. O aretacijah prote- stnikov so poročali tudi iz Perma in Habarovska. Vsakdo ima pravico izražati svoje mnenje, dokler to počne mirno in spo- štuje zakone, pa meni ruski premier Vladimir Putin. Tako se je v izjavi za javnost včeraj zadržano odzval na so- botne množične proteste. "Spoštujemo stališča demonstrantov, slišimo, kaj govorijo, in še naprej jih bomo poslu- šali," je Putinovo izjavo prebral njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Kljub temu pa je ruski centralni vo- lilni odbor medtem zavrnil vsakr- šno možnost odstavitve predsednika državne volilne komisije Vladimirja Čurova, ki jo zahtevajo protestniki, ki si sicer prizadevajo za razveljavitev izidov minulih volitev in njihovo po- novno in pravično izvedbo. Protestni- ki za nepošteno izvedbo volitev krivijo Čurova in zahtevajo njegov odstop, a v centralnem volilnem odboru sta to možnost podprla le dva člana komi- teja, sicer pripadnika komunistične stranke. (zur) Nova aretacija v zvezi z neonacisti Nemška policija je včeraj aretirala 36-letnega moškega, ki naj bi bil povezan z neonacistično skupino, obtoženo umora devetih imigrantov in policista. Are- tirani Matthias D. je po besedah nemškega tožilstva osumljen nudenja podpo- re organizaciji Nacionalno socialistično podzemlje (NSU), saj naj bi bil dal dve stanovanji v mestu Zwickau na razpolago skupini, pri čemer naj bi pri sestavi najemne pogodbe enega od članov NSU navajal z lažnim imenom. Tako naj bi bil osumljenec teroristični skupini "pomagal živeti z lažno identiteto in neopa- ženo izvajati teroristične napade", meni nemško državno tožilstvo. Po prijetju Matthiasa D. je policija preiskala njegovo stanovanje v iskanju še enega pod- pornika NSU. NSU je obtožena izvedbe desetih umorov v letih 2000-2007. Žrtve zločinov so bili večinoma trgovci turškega porekla, za financiranje zločinov pa naj bi člani NSU izvedli tudi 14 oboroženih ropov. (dpa) Veto na načrt pokojninske reforme Bolgarski predsednik Georgi Parvanov je včeraj z vetom zavrnil načrtovano po- kojninsko reformo, ki predvideva višanje upokojitvene starosti za štiri mesece vsako leto od leta 2012. Reformo je v okviru proračunskih izdatkov za social- no varnost za leto 2012 v četrtek potrdil parlament, kar je povzročilo proteste sindikatov. Sindikate je odločno podprl tudi Parvanov, ki je dejal, da reforma ne upošteva načela socialnega dialoga, je finančno neupravičena in družbeno nesmotrna. Finančno ministrstvo na drugi strani zatrjuje, da je reforma, ki bi upokojitveno starost za moške dvignila s 63 let na 65 let, za ženske pa s 60 na 63, iz potrebe po zmanjšanju proračunskega primanjkljaja neizogibna. Predsedniški veto sicer pomeni, da bo moral parlament znova obravnava- ti osnutek proračuna. Če ga bo znova sprejel brez kakršnihkoli popravkov, se bo moral Parvanov s tem sprijazniti in ga podpisati, saj pravice do dveh vetov nima. (sta) Belgijska vlada dobila zaupnico Nova belgijska vlada je v soboto uspešno prestala glasovanje o zaupnici v parla- mentu. Po 541 dneh brezvladja je Belgija tako premagala zadnjo oviro na poti iz politične krize. Za šestčlansko koalicijo treh flamskih in treh valonskih strank pod vodstvom frankofonskega socialista Elia Di Rupa je glasovalo 89 od 143 prisotnih poslancev, proti pa je bilo 54 poslancev pretežno flamskega porekla. Di Rupova vlada, koalicija socialistov, krščanskih demokratov in liberalcev, ki jo sestavlja šest ministrov iz flamskega dela države in šest iz valonskega, je sicer prisegla v torek, a se od vsega začetka sooča s težavami pri premagovanju po- litične krize v državi. "Naša vlada bo vlada globinskih in trajnih sprememb, a ne bo razbijala našega socialnega modela, življenja v skupnosti in federalnega modela," je v govoru pred glasovanjem poudaril Di Rupo, prvi francosko govo- reči belgijski premier po več kot treh desetletjih in prvi socialist na čelu belgij- ske vlade po letu 1974. (sta) Hrvaških 3212 dni do EU Največja ovira na hrvaški poti do Evropske unije je bila slovenska blokada pogajanj MLADEN MALI ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA) Hrvaška je 21. februarja 2003 vložila prošnjo za članstvo v EU in v petek po 3212. dneh končno dočakala trenu- tek, da lahko postopek približevanja zaključi s podpisom pogodbe o pristo- pu k EU. Pri ocenjevanju poti, ki jo je Hrvaška pri tem napravila, nihče ne pozabi omeniti, da je najtežji del te poti predstavljala slovenska blokada pristopnih pogajanj. Prošnjo za članstvo v EU je vlo- žila koalicijska vlada Ivice Račana, čeprav so takrat iz Bruslja namigo- vali, da morda še ni napočil pravi čas za to. Tedanji minister za evropske integracije Ivan Jakovčic sedaj trdi, da so se po volitvah leta 2000 in po porazu HDZ, ki je vladal predhodnih deset let, na Hrvaškem zgodile ključ- ne spremembe. Po njegovi oceni je bila Račanova vlada prva prava proevrop- ska vlada. To je bila vlada, ki je odprla brezkompromisno pot v Bruselj brez fige v žepu, čeprav se kasneje ni tako nadaljevalo. Ob spominjanju na prvi obisk v Bruslju je Jakovčič povedal, da so bili predstavniki Hrvaške v tistem času prepoznavni po bradah. Brado so tedaj imeli predsednik države Stipe Mesic, premier Ivica Račan, zunanji minister Tonino Picula in tudi Jakov- čič. Na sedežu EU so jih zato vprašali, ali je brada trend, moda ali znak pro- testa na Hrvaškem. Za Jakovčiča je najtežje obdobje med pogajanji z EU predstavljala prav slovenska blokada pogajanj. Dodal je, da je dobro, da je to vprašanje rešeno, kar naj bi bila zasluga vlade Jadranke Kosor in vseh drugih, ki so slovenski strani poskušali razložiti, da njihovo obnašanje ni dobro. Predsednik SDP in bodoči hrvaški premier Zoran Mi- lanovic je ocenil, da je podpis pogodbe o priključitvi k EU zgodovinski dogo- dek. Na referendumu o tem vprašanju zato pričakuje dober rezultat. Po nje- govih besedah so bila pogajanja Hrva- ške z EU daljša in težja od predhodnih pogajanj z drugimi članicami, za kar naj bi bili odgovorni vsi, ki so pri po- gajanjih sodelovali, ne glede na stran- karsko pripadnost. Hrvaška in Evropska unija Površina: 56.594 km 2 Inflacija: 1,1 % Vera*: Katoliki 87,8 % Pravoslavci 4,4 % r Drugi 7,8 % O Prebivalstvo: 4 , 4 8 m i o . (ocena z julija 2011) Pismenost: 98,1 % Etnične skupine*: Hrvati 89,6 % Srbi - 4,5 % Drugi 5,9 % * V skladu s p o p i s om iz leta 2001 O ŠIRITVE EU 1957 Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska "'1973' Dan'ska','"irska"in Velika Britanija '1981 Grčija 1 9 86 Španija in Portugalska 1995 Avstrija, Finska in Švedska 2004 Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija 2007 Romunija in Bolgarija Finska Islandija f , . J Švedska Danska -| Nizozemska Belgija Irska ,Velika Britanija Država kandidatka Estonija Latvija Litva ' Poljska , Nemčija Luksemburg Portugalska \ F r a n c i j a S /^Hrvaška"; Češka. Slovaška Madžarska - Romunija r Bolgarija r , • - Grčija Malta© Črna gora Makedonija Turčija Ciper HRVAŠKA V PRIMERJAVI Z DRUGIMI DRŽAVAMI JAVNI DOLG (% BDP) 6,0 17,8 19,7 34,4 36 39,6 41,1 42.8 43,6 44,3 44.9 47,5 50,2 56 64 65,5 66,3 Estonija Bolgarija Luksemburg Romunija Švedska Latvija Češka Litva Slovenija Danska Slovaška Hrvaška Finska Poljska Ciper Nizozemska Malta Španija Avstrija Madžarska Velika Britanija Nemčija Francija Belgija Portugalska Irska Italija Grčija I I Viri: CIA World Factbook , Evropska komisija , VEČER 67,4 72,3 76,1 80,8 82,6 86,8 94,6 106 109,3 121,1 165,6 /I F World E c o n o m i c Outlook J Z BDP NA PREBIVALCA STOPNJA BREZ- (v $) POSELNOSTI 16,880 13,5 % 7,243 10,2 122,272 5,8 8,666 5 61,098 7,4 12,226 1 1 16,1 20,925 6,7 13,190 1 1 15,5 25,939 8,2 63,003 4,5 17,889 13,4 • 14,529 12,7 50,090 7,8 13,967 9,4 31,435 7,4 51,410 4,2 22,058 6,3 33,298 1 1 1 20,7 50,504 4,1 14,808 11,3 39,604 7,8 44,556 6 44,401 9,5 48,110 7,9 22,699 12,2 48,517 14,3 37,046 8,2 27,875 1 1 16,5 i REUTERS "Mal Anglija" britanskega premiera Camerona Britanski premier David Cameron bo moral danes v parlamentu pojasnje- vati, v čigavem interesu se je postavil po robu zdru- ženi Evropi JOŽEPLESNAR Za tradicionaliste najstarejše bri- tanske stranke, ki niso bili nikoli naklonjeni Evropi, je britanski pre- mier David Cameron junak. Ploskajo mu, ker je imel pogum, da je kljubo- val "diktatu Nemčije in Francije" ter se zavzel za Veliko Britanijo. Njegov nastop na vrhunskem zasedanju evropskih državnikov slavijo kot naj- boljšo predstavo britanskega politika, odkar je "železna lady" Margaret That- cher nad glavami Evropejcev vihtela svojo torbico. Za tiste, ki sodijo, da je bila veličina Britanije vedno v tem, da se je znala pogajati, ne pa vdajati v osamo, pa je bil tragedija in najhujši poraz britanske diplomacije v zadnjih nekaj desetletjih. Toda tako njegovi privrženci in kritiki se strinjajo vsaj v nečem: da je prekršil vsa diplomat- ska pravila, arogantno obrnil hrbet pogajanjem in iskanju rešitve iz vsee- vropske finančne zagate ter opogumil ostalo Evropo, da poišče rešitve brez Velike Britanije. Za konservativne evroskeptike je to zmaga, ki ima podporo večine Bri- tancev. Časnik Daily Mail je včeraj ob- javil na hitrico izvedeno anketo, iz katere izhaja, da se kar 62 odstotkov britanskih volivcev strinja s kljubo- valnim stališčem premiera Davida Ca- merona in da jih dobrih 65 odstotkov prerokuje propad evra. Pri tem Evropi nenaklonjeni konservativci, za katere je vsak odmik od Pariza korak bliže k Washingtonu, kakor tudi povprečni Britanci, ki imajo še vedno pred očmi podobo nekdanjega imperija, poza- bljajo, da celo Margaret Thatcher v svojem soočenju z Evropo ni nikoli na- redila te napake, da bi zapustila sedež pri evropski mizi. Medtem ko evroskeptiki navdu- šeno govorijo, da je zdaj Velika Brita- nija dobila edinstveno priložnost, da postavi odnose z Evropo na nove te- melje, češ da so Britanci leta 1975 gla- sovali za trgovinsko in ne za politično unijo ter da jim je dovolj velikanske cene članstva v EU, ki naj bi Britani- jo v naslednjih sedmih letih veljala 40 milijard funtov, zagovorniki močne vloge Britanije v Evropi menijo, da je v eni sami noči šlo po zlu 38 let bri- tanske zunanje politike. Kot je zapisal nekdanji voditelj liberalnih demokra- tov Paddy Ashdown, bodo evroskepti- ki bodo zdaj lahko izsilili referendum o umiku Velike Britanije iz EU. Uvo- dničar v časniku Observer pa je k temu dodal, da je Velika Britanija na lastni celini ostala bolj osamljena kot kadar- koli po letu 1945: "Zdaj imamo Evropo treh hitrosti, v kateri se je Velika Brita- nija znašla na samem robu." Evroskeptiki bodo slej ko prej ugo- tovili, da slovita "splendid isolation", tako imenovana veličastna osamlje- nost, na katero so bili nekoč tako po- nosni, v današnjem svetu še zdaleč ne more biti več veličastna. David Ca- meron pa bo izkusil, da si je zapravil krhko zvestobo svojih koalicijskih partnerjev liberalnih demokratov, s katerimi se o svojem protievropskem stališču sploh ni posvetoval. Morda bo opogumil tudi Evropi naklonje- ne Škote, da bi v primeru britanske- ga referenduma o članstvu v EU tudi sami razpisali referendum o izstopu iz Združenega kraljestva. "Če bodo Škoti odšli in se pridružili evru, bodo mali Angleži končno dobili svojo Malo An- glijo," je ironično komentiral eden od vodilnih članov liberalnodemokrat- ske stranke.