URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

Kandidat za čiste zobe Američanov Ameriška predvolilna tekma se približuje New Hampshiru, državi, ki ponuja največ kandidatov in hkrati opravi največjo selekcijo SEBASTIJAN KOPUŠAR NEW YORK (OD NAŠEGA SODELAVCA) Matematična formula za enotno davčno stopnjo in hkrati progresiv- no obdavčenje, zahteva za uporaba torija namesto urana za jedrske elek- trarne in priprava na napad zombijev je le nekaj od predvolilnih tem, ki jih pred izborom republikanskega pred- sedniškega izzivalca ponuja dolga vrsta kandidatov v New Hampshiru. Medtem ko se na vrhu bije nekoliko presenetljiv boj med Newtom Gin- grichem in Mittom Romneyjem, pa odprta kandidatna lista v tej zvezni državi dopušča pisan kolaž političnih zamisli. Predvolitve v New Hampshi- ru bodo 10. januarja prve v ZDA (za zborom volivcev v Iowi 3. januarja, drugačnim in precej bolj zapletenim načinom izbire kandidata), že vrsto let pa so pomemben kazalec, kako se bo na državni ravni razpletla tekma za izzivalca Bele hiše. "Prebivalci Iowe pobirajo koruzo, prebivalci New Hampshira pa predsednika," je leta 1988 napol v šali dejal tedanji guver- ner te zvezne države John H. Sununu. Zmaga prinaša sicer relativno malo glasov na konvenciji republikanske stranke, ki izbere predsedniškega kan- didata, toda dobra uvrstitev je zelo po- membna, predvsem zaradi zanimanja medijev in zagona kampanje. Zvezna država New Hampsire to svojo volil- no težo varuje z zakonom, ki pravi, da morajo biti njihove predvolitve prve v ZDA. Kar je letos povzročilo ostro tekmo s Florido in Nevado, ki sta svoje izbore prav tako premaknili v zače- tek leta. V anketah še vedno najbolje kaže nekdanjemu guvernerju Massa- chussetsa Romneyju, toda nekdanji predsednik spodnjega doma kongre- sa Gingrich se mu je močno približal. New Hampshire bo preizkusni kamen, ali se lahko "virtualna" kampanja Gin- gricha, ki temelji na njegovih uspešnih nastopih v TV-soočenjih, kosa z orga- nizacijsko mašinerijo Romneyja, ki ima svoje predstavnike v 200 od 234 Argentinska predsednica Kirchnerjeva prisegla večjih krajev New Hampshira. Gin- grich je trenutno na ravni celotnih ZDA krepko v vodstvu (33 odstotkov proti Romneyjevim 21), a še ni povsem jasno, ali ni tudi on napihnjen balon, ki bo doživel podoben padec, kot so ga pred njim že izkusili nasprotni- ki Michele Bachmann, Rick Perry in Herman Cain. "Je to najboljše, kar lahko ponudi naša stranka? Kako za vraga smo se odločili, da so to najbolj izvoljivi kan- didati?" se sprašuje nekdanji kongre- snik in guverner Louisiane Buddy Roemer. Tudi on kandidira za repu- blikansko nominacijo, toda zaradi skromne podpore njegova TV-sooče- nja namesto na odru potekajo v hotel- skih sobah, kjer spremlja zastavljena vprašanja, njegova pomočnika pa nato odgovore razpošiljata prek spletnih medijev. Podobno usodo delijo Gary Johnson, nekdanji guverner Nove Mehike, Thad McCotter, kongresnik iz Michigana, in Fred Karger, poli- tični svetovalec treh republikanskih predsednikov. Skupaj z več kot ducat manj znanimi kandidati na listi repu- blikanske stranke se zaman borijo za pozornost medijev in volivcev, kljub temu da so ti zelo nezadovoljni z izbo- rom na vrhu, kar kažejo z nenehnim Romney in sivolasi Gingrich sta favorita, a tudi avtsajderji so zabavni. (Reuters) iskanjem novega zmagovalnega konja. "Spoznavam, da v predsedniški tekmi ne gre za izkušnje in zamisli, ampak za denar, slavo in zagon v kampanji," pravi Roemer. Medtem ko Romney in Perry včasih na dan zbereta več mili- jonov dolarjev, je njegovo povprečje okoli 60 dolarjev. Tako kot mnogi drugi tudi on stavi na New Hampshire. Posebnost prvih predvolitev je namreč odprta kandi- datna lista, kar pomeni, da se lahko nanjo prijavi vsak, ki zmore plačati skromnih tisoč dolarjev prijavnine. Zato je letos na glasovnicah največja gneča po letu 1992, saj je na njej kar 30 republikancev in 14 demokratov. Od resnih, a revnih, kot sta Roemer in Karger, eden od redkih republikancev, ki priznava, da je gej in podpira isto- spolne poroke, pa do posebnežev v slogu Vermina Suprema. Njegov pred- volilni program med drugim sestavlja- jo predlogi, da mora vsak Američan dobiti svojega konja, si redno čistiti zobe ter se pripraviti na napad zom- bijev. "Rad bi opozoril na absurdnost samega (volilnega) postopka," pravi Su- preme, ki naokoli hodi s pokrivalom iz starega škornja. Hofer sporoča Argentinska predsednica Cristina Kirchner je prisegla za drugi štiriletni mandat. 58-letna Kirchnerjeva je solzami v očeh prisegla, da bo izpolnjeva- la svoje dolžnosti v čast ustave in volivcev ter v spomin na svojega pokojnega moža, nekdanjega predsednika Nestorja Kirchnerja. Slovesne prisege v argen- tinskem kongresu so se udeležili tudi predsedniki Brazilije, Čila, Urugvaja, Pa- ragvaja in Bolivije. Kirchnerjeva je na predsedniških volitvah 24. oktobra slavila že v prvem krogu s 54 odstotki glasov. Njena velika priljubljenost je po oceni analitikov predvsem sad uspešne gospodarske politike. Argentina namreč kljub svetov- ni krizi beleži gospodarsko rast, brezposelnost pa je s sedmimi odstotki dokaj nizka. Kirchnerjeva je na predsedniškem položaju nasledila moža Nestorja, s katerim sta ves čas tesno sodelovala, dokler ni lani nenadoma umrl zaradi kapi. Tudi žalovanje, še vedno je namreč oblečena v črno, je spremenila v svojevr- stno politično orožje - moža ne pozabi omeniti v nobenem govoru in tako je bilo tudi ob prisegi. (zur) Tunizija dobila začasno ustavo Tunizijska ustavodajna skupščina je sprejela začasno ustavo, ki pomeni prvi korak k imenovanju novih začasnih predsednikov države in vlade, ki bosta državo vodila do izvedbe splošnih volitev in sprejema nove ustave. 26 členov začasne ustave ureja delitev oblasti in delovanje državnih organov. Do glaso- vanja o začasni ustavi je prišlo po petih dneh intenzivnih pogajanj, predlaga- ni dokument pa je podprlo 141 članov 217-članske skupščine, medtem ko jih je 37 glasovalo proti. "To je zgodovinski trenutek in začetek nove Tunizije," je sprejem začasne ustave pozdravil predsednik ustavodajne skupščine Mustapha Ben Jaafar, sicer vodja koalicijske stranke Ettakatol. Dokument določa pogoje in postopke delovanja izvršilne in zakonodajne oblasti ter sodstva, ki bodo velja- li do splošnih volitev in sprejema dokončne ustave. Prehodno obdobje, v kate- rem bo veljala začasna ustava, bo predvidoma trajalo eno leto, čeprav sprejeta začasna ustava ne določa nobenih konkretnih rokov, kar je sicer na pogajanjih predlagala opozicija. Opozicija je glasovanje o začasni ustavi sicer bojkotirala, saj med drugim ni zadovoljna z delitvijo oblasti, ki jo določa dokument. Po mnenju opozicije je preveč pooblastil v rokah premiera, ki med drugim skupaj s predsednikom soodloča tako o zunanji politiki države kot o imenovanju in odstavljanju vo- jaških poveljnikov. Kljub nezadovoljstvu opozicije, ki je glasovanje označila za "tiranijo večine", pa sprejem začasne ustave omogoča izvolitev novega začasne- ga predsednika države, o čemer bo ustavodajna skupščina odločala danes. V skladu s koalicijskim dogovorom med zmagovalno stranko oktobrskih volitev, zmerno islamistično Ennahdo, in njenima koalicijskima partnericama, levim Ettakatolom in Kongresom za republiko, bo novi predsednik predvidoma postal vodja Kongresa za republiko Moncef Marzouki. Če se bodo dogodki odvijali v skladu s koalicijskih dogovorom in bo predsednik postal Marzouki, bo ta nato za predsednika vlade predvidoma imenoval generalnega sekretarja Ennahde Hamadija Jebalija. (zur) V Jemnu prisegla vlada narodne enotnosti V Sani je v soboto v navzočnosti jemenskega podpredsednika Abda Rabuja Mansurja Hadija prisegla vlada narodne enotnosti. 34-članska vlada bo državo vodila naslednje tri mesece, torej v prehodnem obdobju, po katerem naj bi bo sedanji predsednik države Ali Abdulah Saleh uradno odstopil s položaja. Polo- vico ministrskih sedežev v vladi narodne enotnosti pripada opoziciji, polovico pa zasedajo člani Salehu zvestega Splošnega ljudskega kongresa. Nova vlada bo Jemen skladno z dogovorom o predaji oblasti, ki ga je Saleh v zameno za imuni- teto pred kazenskim pregonom 23. novembra podpisal v Riadu, vodila do pred- časnih predsedniških volitev 21. februarja. Po volitvah, na katerih bo Hadi edini kandidat, naj bi Saleh, ki bo do volitev ostal častni predsednik države, dokonč- no sestopil z oblasti, Hadi pa bo kot začasni predsednik Jemen vodil naslednji dve leti. Saleh, ki je bil na oblasti od leta 1978, je sicer podpis dogovora o odstopu z oblasti več mesecev vztrajno zavračal ne glede na to, da so Jemen od februar- ja pretresali množični protirežimski protesti, njihovo nasilno zatiranje pa je v državi sprožilo krizo in zahtevalo več sto mrtvih in na tisoče ranjenih. (zur)