URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

Novoustanovljeni Slovenski forum socialnega podjetništva - na posnetku ustanovni člani Zdenka Kovač, Tadej Slapnik, Katarina Holzl, Stevan Stavrevič, Goran Miloševič - želi biti močan sogovornik vladi pri pripravi in uveljavljanju strategije socialnega podje- tništva. (Igor Napast) Preko socialnih izzivov s socialnim podjetništvom Socialna ekonomija se v slovenskem prostoru težko uveljavlja, more- biti zato, ker temelji na vrednotah, ki smo se jim pred dvema desetletjema odpovedali; z novoustano- vljenim forumom naj bi le dobili močnega zagovor- nika LIDIJA FERK "Danes se je zgodil pomemben mejnik na mučni poti uveljavljanja socialnega podjetništva kot dopolnilnega razvoj- nega modela," je v soboto v Mariboru poudarila Zdenka Kovač, ustanov- na članica Slovenskega foruma soci- alnega podjetništva. Ta bo imel tudi sedež v Mariboru, ustanovilo ga je 85 ustanovnih članov, vanj pa se lahko vključujejo posamezniki, podjetja, nevladne in humanitarne organiza- cije in vsi, ki želijo sodelovati pri nje- govem razvoju. Sobotni dogodek je po besedah Kovačeve pomemben, ker sta se nevladni sektor in civilna družba zdaj tudi formalnopravno samoorga- nizirala, da bi imela večji vpliv na to, kako bo nova vlada začela uresničeva- ti marca letos sprejeti zakon o social- nem podjetništvu. Skladno z njim bi bila morala že dosedanja sprejeti stra- tegijo razvoja socialnega podjetništva, a se to ni zgodilo. "Socialna" delovna mesta so stabilnejša Gre za podjetništvo kot vsako drugo, ki pa mora biti ob ustvarjanju dobič- ka - ki so ga deležni vsi, ne le lastnik - usmerjeno predvsem v reševanje socialnih problemov, ustvarjanje so- cialne blaginje, razvoj sodeloval- ne ekonomije in podobne vrednote. Tiste pravzaprav, ki smo jih ne tako daleč nazaj, v socializmu, že imeli, a jih tudi zavrgli. Ker ima socialno podjetništvo podobno kot v Sloveniji težave z uveljavljanjem tudi drugod na območju nekdanje Jugoslavije, je ver- jetno prav to njegova največja ovira v našem prostoru. Očitno težko spreje- mamo, ugotavlja Kovačeva, nekaj, za kar smo zadnji dve desetletji trdili, da je "brez zveze". Sicer pa meni, da Slovenija ni tako poseben prostor, da tukaj ne bi mogli s skupnimi močmi - zlasti če bomo pri- pravili dobro strategijo - v naslednjih desetih letih ujeti evropskega pov- prečja. Preračunano na naše razmere to pomeni, da bi socialna ekonomi- ja generirala okoli 70 tisoč delovnih mest. Upoštevajoč hitro staranje pre- bivalstva so zlasti socialne storitve, ob teh pa še predelava in samooskrba s hrano, turizem ter še mnoga podro- čja tista, kjer se lahko socialno podje- tništvo pri nas najhitreje razvija. Tam, kjer je socialna ekonomija že dodobra uveljavljena, skoraj ni dejavnosti, v kateri takšna podjetja ne bi delovala, pravi Kovačeva. "Posebno visoko je te vrste podjetništvo razvito na podro- čju družbenih storitev, najdemo pa ga v vseh dejavnostih - tekstilu, prede- lovalnih dejavnostih, oskrbi s hrano - pravična trgovina denimo deluje na tem principu -, tudi etično bančništvo je zelo v porastu." V deželah OECD socialno podje- tništvo, ki je sicer staro že celo stole- tje, pospešeno razvijajo zadnjih 30 let: "V Evropski uniji predstavlja 10 od- stotkov bruto domačega proizvoda in generira okoli 10 milijonov delov- nih mest. Ki so tudi relativno stabil- nejša od drugih! V Sloveniji pa imamo na tem področju zelo šibke rezultate: po ocenah - saj tega sistematično še nihče ne spremlja - je le 2 ali 3 odstot- ka BDP ustvarjenega v tem sektorju oziroma v organizacijah, ki so mu po- dobne. Socialna podjetja bo namreč mogoče registrirati šele po 1. januarju 2012," pojasni Kovačeva. Ustanovite- lji foruma se zavedajo, da bo zdaj, ko imamo ustrezno zakonsko osnovo, po- trebnih še veliko lobističnih in drugih vložkov, preden bodo tudi novo vlado prepričali, da socialno podjetništvo res potrebujemo. Tudi brez stigme socialni podjetnik Do neke mere se je sicer v zadnjih letih pri nas že razvilo. Podjetja, kate- rih delovanje je usmerjeno v temelj- ne vrednote tovrstnega podjetništva, namreč imamo, vendar so dolgoroč- no odvisna od financiranja od zunaj, saj sama ne ustvarjajo dovolj za pre- živetje. "Prava" socialna podjetja tako imenovanega tipa A pa dobijo le zagonski kapital, nato pa sama za- gotavljajo dobiček za delovanje, je poudarila novoizvoljena predsedni- ca foruma Katarina Holzl. Naloga foruma bo po njenih besedah tudi razblinjanje prepričanja, da se v soci- alno podjetništvo vključujejo le ljudje z določenimi stigmami: "Ljudje, pred- vsem mladi, me namreč sprašujejo, ali res ne morejo imeti socialnega podje- tja, če ni z njimi nič narobe." In odgo- varja: "Nikakor, za socialno podjetje je ključno le to, da rešuje socialne izzive." Ki jih v Sloveniji verjetno še hitro ne bo zmanjkalo. Letos prinaša dedek Mraz s seboj sporočila o skromnosti, srčnosti in prijateljstvu. (Igor Napast) S Pohorja je prišel dedek Mraz V soboto popoldan se je z vrha ne prav mrzlega in prav nič zasneženega Mari- borskega Pohorja znova pripeljal dedek Mraz. V organizaciji mariborske Zveze prijateljev mladine (ZPM) bo zdaj vse do 28. decembra s svojim živalskim sprem- stvom krožil po Mariboru in okolici ter razveselil številne otroke. Med 13. in 22. decembrom jih bo skupaj s predstavo gledališča Vizavij Nagajiva Iva pozdra- vljal na mestnih ulicah, v vrtcih, osnovnih šolah in v otroški bolnišnici. Dedek Mraz letos s seboj prinaša predvsem sporočila o pomenu skromnosti, srčnosti in prijateljstva, ki se bodo prepletala v vseh božično-novoletnih predstavah in delavnicah, ki so jih v ZPM poimenovali Darila iz srca. (If) Zaradi bakra m o č no poškodovali Rusko kapelico Ukradeni baker je vreden bistveno manj, kot je visoka škoda, ki so jo povzročili, da so prišli do njega. Pred dnevi so neznanci iz še neznanih razlogov poškodovali Rusko kapelico pod Vršičem, spomenik 300 ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je leta 1916 med gradnjo ceste čez prelaz zasul plaz, in simbol slovensko-ruskega prijateljstva. V društvu Slovenija Rusija in na ruskem veleposlaništvu menijo, da gre za van- dalizem. Zaradi posega neznancev, ki so želeli priti do bakrenih plošč pod ma- cesnovimi skodlami, je močno poškodovana kritina kapelice, je po poročanju sobotnega Dnevnika TV Slovenija povedal tiskovni predstavnik kranjske polici- je Leon Keder. Paradoksalno je, da bo odprava škode stala več deset tisoč evrov, kar je precej več, kot so vredne bakrene plošče, ki so jih odnesli neznanci. Zato se zdi najverjetneje, da gre za vandalizem, kakor je za TV Slovenija povedal predstavnik ruskega veleposlaništva v Sloveniji Sergej Ivanov. Rusko velepo- slaništvo je nad dogodkom ogorčeno, je še poudaril in izrazil upanje, da bodo storilce čim prej našli in kaznovali. Kriminalisti na kranjski policijski upravi primer še preučujejo, v restavratorskem centru zavoda za varstvo kulturne de- diščine pa medtem že razmišljajo o tem, kako poškodovani spomenik čim prej popraviti, preden ga dodatno uniči zimsko vreme. Precejšen del poškodova- nih macesnovih skodel bo treba odstraniti in jih zamenjati z novimi, podnje pa bodo namestili tudi nove kovinske plošče, ki pa po besedah Igorja Peršolje iz restavratorskega centra ne bodo več bakrene. (sta) Diplomati in Rogaška v New Yorku pripravili prazničn sprejem Slovensko veleposlaništvo v Washing- tonu in generalni konzulat v New Yorku sta v petek v hotelu Trump Zadnje slovo Pogrebi v Mariboru danes, v pone- deljek, 12. decembra Pokopališče Pobrežje: Oton Polak ob 13. uri, Jožefa Ogrizek ob 13.45 in Amalija Očkerl ob 14.30. Pokopališče Dobrava: Marija Kaloh ob 13.30. Soho na Manhattnu ob podpori pod- jetja Rogaška pripravila svečani spre- jem ob božično-novoletnih praznikih. Sprejema so se udeležili izbrani člani slovenske skupnosti iz New Yorka in okolice ter drugi gostje, ki so jih z go- vorom pozdravili veleposlanik Slo- venije v ZDA Roman Kirn, vršilka dolžnosti generalnega konzula Melita Gabrič in direktor podjetja Rogaška USA Boštjan Leskovar, ki je za ude- ležence pripravil priložnostna darila. Predstavili so se tudi uvozniki slo- venskih vin vinarn Movia, Santomas, Pullus in Bastianich. (sta) HYPO ALPE ADRIA VAŠI. Z VAMI. ZA VAS. V HYPl) SI PRIVOŠČITE VEČ. Transakcijsk račun brez stroškov vodenja za vedno Brezplačna elektronska banka HYP0net. Enostavna zamenjav banke na enem mestu. iQ ponudba velja do BO. 12. 2011. Več informacij o iQ ponudbi najdete v nakupovalnih centrih Qlandia v Novi Gorici, Kranju, Novem mestu, Mariboru in na Ptuju.