URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Papirni stroj v Radečah spet v pogon Nova Kreditna banka Maribor je včeraj odrešila Radečane, ki skoraj že niso več videli izhoda iz stiske ROZMARI PETEK "Če papirni stroj 5 stoji le 14 dni, ne bomo izpolnili naročil, kar pomeni unovčenje garancij in uvrstitev na črno listo," je pred tednom dni za Večer povedal direktor Radeče papir- ja Janez Pelhan. Le štiri dni zatem so stroj zaradi grožnje z izklopom elek- trične energije zaustavili. "Medtem smo se dogovorili, da izklopa ne bo, vendar je bil stroj takrat že v fazi zau- stavitve, zato smo zastoj izkoristili za remontna dela," je pojasnil Pelhan, ki včeraj dopoldne še ni imel spodbudnih informacij o tem, kdaj bi lahko stroj ponovno zagnali. "Nič še ne vemo. Odbor banke (gre za NKBM, op. p.) se včeraj ni odločil, ponovno naj bi o tem odločali danes ali jutri," je pojasnil di- rektor. Enako zaskrbljen je bil pred- sednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek. "Nekaj ljudi je na čakanju, nekaj jih opravlja vzdrževalna dela, vsak dan je manj ljudi." Obiski doba- viteljev, ki želijo vedeti, pri čem so in kaj bo jutri, so se kar vrstili. "Z njimi in z lastnikom iščemo, kaj bi še lahko naredili, kje so še kakšne možnosti," je dodal Pelhan. Nekaj ur zatem je lastnik Peter Tevž sporočil veselo novico, da je kre- ditni odbor papirnici odobril 5,4 mi- lijona evrov posojila, kar pomeni, da bodo stroj 5, s katerim izdelujejo ban- knotne in druge vrednostne papirje, zagnali v najkrajšem možnem času, papirni stroj 4, na katerem izdelu- jejo običajen papir in ki so ga zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev morali zaustaviti že septembra, pa pri- hodnji teden. Veliko navdušenje izpred leta dni se je skoraj spremenilo v obup. Je vendarle pomagalo dejstvo, da so prav na stroju 5 izdelali papir za volilne lističe? Koliko je "stal" premislek? Spomnimo, papirnica, ki je zaradi na- ložbe v novi stroj 5 že zadolžena, je od aprila prosila banke za odobritev do- datnega posojila. Pelhan, ki je na vrhu papirnice šele zadnja dva meseca, je povedal, da je prejšnja uprava takrat verjela, da se s posojilom še ne mudi tako zelo. Sam je bil po prvem pogo- voru z bankami še optimist, "vsi so bili zelo optimistični", je komentiral, vsak naslednji sestanek pa je v njem pustil manj upanja. Kaj je bilo bistveno, da si je banka le premislila, ni znano. Koli- kšna škoda je nastala zaradi zaustavi- tve stroja, tudi še ni znano. Dejstvo pa je, da je za podjetje največji strošek, če stroj, ki je ravno oktobra začel delovati pozitivno, stoji. Osredotočeni le na višjo kakovost Scenarij bi bil, če banke ne bi odobri- le posojila, katastrofalen. Pomenil bi izbris s seznama dobaviteljev ban- knotnih papirjev, kar za podjetje, ki se je osredotočilo na izdelavo papir- jev višje kakovosti, pomeni neizbežni konec. Letos so namreč že opustili pro- gram izdelovanja kartic, stroj s pripa- dajočo opremo pa so prodali celjskemu Cetisu. Zaposleni v papirnici se s tem niso mogli sprijazniti. Sploh ko so sli- šali, da imajo Celjani dela čez glavo, sami pa trepetajo za obstoj. Pelhan je znova poudaril, da so se zaradi likvi- dnostnih težav morali osredotočili le na svojo osnovno dejavnost - to je iz- delovanje papirja. "Cetis je bil v tistem času naša konkurenca, čeprav z njim pri drugih projektih zelo dobro sode- lujemo. Tako smo se dogovorili, da mi proizvodnjo kartic ukinemo," je poja- snil in obenem poudaril, da oprema za izdelovanje kartic ni primerljiva s stroji za izdelovanje papirja. "V primerjavi s papirnima strojema smo prodali obr- tniški strojček. Obenem zaradi proda- je nihče ni izgubil službe," je poudaril. Če jim papirnega stroja 5 ne bi uspelo ponovno pognati, bi Radeče izgubile edinega velikega delodajalca. Brez dela bi ostalo 375 ljudi (vključno z invalid- skim podjetjem Muflon, ki je pretežno vezano na matično podjetje), občina Radeče pa bi poslej imela 30-odstotno brezposelnost. V NLB so ukinili 3 0 7 delovnih mest IRENA FERLUGA Nadzorni svet NLB je na včerajšnji seji pregledal izvajanje strategije banke in Skupine NLB do leta 2015, ki je bila sprejeta oktobra lani. V tem času je banka intenzivno in sistema- tično izvajala aktivnosti, ki so ključ- ne za doseganje zastavljenih ciljev, to pa so dezinvestiranje, zmanjševanje tveganja v bančni aktivi in izboljša- nje stroškovne učinkovitosti. Večina ukrepov se izvaja v skladu z načrti, nekaj je tudi že zaključenih, vendar se njihovi učinki zaradi zelo zaostrenih razmer v gospodarstvu in negotovo- sti v okolju še ne odražajo v rezulta- tih poslovanja, so sporočili iz banke po končani seji nadzornega sveta. V okviru programa dezinvestiranja so do konca oktobra letos končali tri projekte: likvidacijo NLB Nove pen- zije (marec 2011) in NLB Factor Brati- slava (oktober 2011) ter prodajo NLB Banke Sofija (julij 2011). Pomemben korak je bil narejen tudi na podro- čju upravljanja tveganj s centraliza- cijo upravljanja kreditnih tveganj, na področju bančništva na drobno pa s sprejetjem nove strategije in reorga- nizacijo poslovne mreže. Tudi posto- pno zniževanje tveganju prilagojene aktive poteka v okviru planiranega, so ugotovili nadzorniki, ki jih vodi dr. Marko Simoneti. Pri zniževanju stro- škov je najbolj viden tisti del, ko gre za zmanjševanje števila zaposlenih. Banka je zaprla 307 delovnih mest in zmanjšala število zaposlenih za 318. Stroški banke so bili v treh četrtletjih letošnjega leta tako nižji za več kot 10 milijonov evrov oziroma za štiri od- stotke, vendar je imela banka v de- vetih mesecih letos 113,9 milijona, Skupina NLB pa 96,3 milijona evrov izgube. Kljub vsemu izvajanje strategije ne poteka povsem po načrtih, čemur so vzrok spremenjene okoliščine v go- spodarskem okolju. Zato bo nadzor- ni svet NLB o morebitni prilagoditvi strategije razpravljal na decembrski seji, ko bo sprejemal tudi načrt poslo- vanja za leto 2012. Testi za nuklearke v EU: nujni ukrepi niso potrebni Evropska komisija je včeraj v Bruslju objavila vmesno poročilo o izvajanju stresnih testov za evropske jedrske elektrarne, tudi slovensko. Poročilo pričakovano kaže, da v nobeni od 14 članic EU, ki imajo nuklearke, ni treba uvesti takojšnjih ukrepov za ustavi- tev dejavnosti, a da so področja, kjer je mogoče izboljšati varnostne ukrepe. Eno takih področij je čezmejna uskla- jenost pripravljenosti na izredne do- godke. Ob jedrski nesreči namreč meje ne obstajajo, zato je pomemb- no, da države med seboj bolje uskla- dijo varnostne ukrepe, so pojasnili v Bruslju. Komisija sicer v poročilu ugotavlja, da testi potekajo dobro. Vse države so v roku predložile vmesna nacional- na poročila, ki se precej razlikujejo po obliki, vsebini in stopnji podrob- nosti. Med dobrimi zgledi so včeraj v Bruslju izpostavili Finsko, med slabi- mi pa Češko. Med dobrimi zgledi sta poleg Finske tudi Slovenija in Švica, je po- jasnil direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar. "Nuklearna elektrarna Krško je vsekakor varna, in kot kaže v primerjavi z drugimi po Evropi, se nam ni treba ničesar bati," je poudaril. Po njegovih besedah so bili preverjani trije sklopi: vplivi zunanjih dogodkov, predvsem potresa in poplav ali drugih naravnih dogodkov, zmo- žnost elektrarne zagotavljati električ- no napajanje in odvod toplote v vseh možnih razmerah ter pripravljenost nuklearke za obvladovanje res hudih nesreč, potem ko gre že vse narobe. V testiranju sodeluje vseh 14 članic unije z nuklearkami - Belgija, Bolgari- ja, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija ter Litva, ki razgra- juje svojo zadnjo proizvodno enoto je- drske energije. Za stresne teste 143 evropskih je- drskih elektrarn se je EU odločila po jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Namen testov je izboljšati jedrsko varnost in preprečiti, da bi se kaj po- dobnega kdaj zgodilo v Evropi. V med- narodni organizaciji Greenpeace so do testov kritični, češ da sploh ne prever- jajo načrtov za evakuacijo mest v bli- žini nukleark. Evropska komisija je sicer včeraj Litvi, Bolgariji in Slovaški namenila 500 milijonov evrov za dokončno opu- stitev jedrskih reaktorjev iz sovjetskih časov. Države so te reaktorje sicer že zaprle, a komisija želi zagotoviti, da jih ne bodo nikdar več ponovno akti- virale. (sta) Predsednika države dr. Danila Turka so včeraj v Talumu - sprejel ga je Marko Drobnič - seznanili s položajem na svetovnem trgu aluminija in željo, da bi se z dobavitelji do- govorili o ceni električne energije, ki bi jim omogočala konkurenčnost. (Igor Napast) Talum se še vedno pogaj za ceno električne energije Kidričevski Talum je z Gen Energijo in Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) še vedno sredi pogajanj o ceni električne energije v prihodnjem letu. Za zdaj se jim o ceni, ki bi lahko bila tudi do 15 odstotkov višja od letošnje, še ni uspelo uskladiti, predsednik uprave Taluma Marko Drobnič pa upa, da jim bo to uspelo najpozneje do 10. decembra. Problematika cene električne energije je sicer na dnevnem redu Taluma skoraj vsako leto v tem obdobju. Kot je dejal Drobnič, pogajanja o oskrbi z elek- trično energijo v prihodnjem letu še tečejo, ob tem pa spomnil, da so elektrolizo letos znova zagnali v polni zmogljivosti, kar pomeni, da bo priključna moč za naslednje leto spet 142 megavatov, to pa bo zahtevalo 1,2 milijona gigavatnih ur električne energije. "Ponudbe imamo na mizi. Želimo si doseči konkurenč- no ceno v primerjavi z drugimi evropskimi proizvajalci, ki imajo ta trenutek nižjo, kot je tista, ki jo ponujajo nam," je dejal Drobnič, ki je prepričan, da jim bo v pogajanjih vseeno uspelo doseči cilje. Če jim to ne bo uspelo, jim ostane zelo malo rešitev, je bil včeraj odkrit prvi mož Taluma. Po njegovih besedah bi potem zelo težko načrtovali poslovanje v naslednjem letu, ker pa poraba aluminija v svetu raste, signali s trga pa so so- lidni, je nujno, da si tudi sami uredijo osnove, ki jim bodo kratkoročno omo- gočale preživetje, srednjeročno pa pomagale uresničiti zastavljeno strategijo. Omenjena problematika je bila tudi ena od stvari, ki so jih v Talumu predsta- vili ob včerajšnjem obisku predsednika republike Danila Turka, ki pa po sreča- nju z vodstvom družbe tokrat ni želel dajati izjav. Talumu sicer po Drobničevih besedah letos prav zaradi omenjenih težav, zaradi katerih so nekonkurenčni, kaže na negativno sklenitev poslovnega leta, kar pomeni, da zastavljenega po- slovnega načrta ne bodo dosegli. (sta) Nadzorniki PL o Mercatorju in Delu Člani nadzornega sveta Pivovarne Laško so na včerajšnji seji obravnavali de- vetmesečne poslovne rezultate; skupina je dosegla 253,3 milijona evrov čistih prodajnih prihodkov, kar je 5,6 odstotka več kot v istem obdobju lani, a poldru- gi odstotek manj kot predlani. Dobiček iz poslovanja je s 23,8 milijona evrov lanskega presegel za skoraj osem odstotkov, EBITDA pa s 43,3 milijona evrov lanski rezultat za dobre štiri odstotke. Nadzorniki so se seznanili še s postopki prodaje Dela in ajdovskega Fructala, kjer manjka za prodajo srbskemu Nectarju zgolj soglasje bosanskega varuha konkurence. Prav tako so obravnavali zaplete okrog prodaje večinskega deleža Mercatorja. Robert Šega, predsednik nadzor- nega sveta Mercatorja, ki naj bi tam zastopal ravno interese Pivovarne Laško, včeraj za izjavo ponovno ni bil dosegljiv. (dt) Triglav Megatrendi Prava dejanja v pravem trenutku "Megatrendi predstavljajo globalne sile družbenega razvoja, ki bodo z visoko stopnjo verjetnosti oblikovale našo prihodnost v naslednjih desetletjih. Imele bodo močan vpliv na vse regije, prebivalstvo in industrije. V našem vsakdanjem življenju jih spremljamo kot globalizacijo, demografska gibanja, skrb za zdravje, vpliv na okolje, urbanizacijo, inovacije in tehnološki razvoj. Prav te smernice smo imeli v mislih pri razvoju nove naložbene kombinacije Triglav Megatrendi." Sašo Ivanovic, univ. dipl. ekon., direktorsektorja upravljanja premoženja Triglav Megatrendi predstavljajo krovno ime za naložbeno kombinacijo4 skladov, Triglav Energija, Triglav Surovine in materiali, Triglav EM Potrošne dobrine ter Triglav Zdravje in farmacija, ki poosebljajo tri ključne megatrende družbenega razvoja: Globalna rast potreb po energentih in surovinah. Zagotavljajo jo tiste države, ki zaradi stabilnih in močnih stopenj gospodarske rasti trosijo vedno več energije in surovin. Osnova za dolgoročno rast cen energentov in surovin so poleg njihove omejene ponudbe in vedno težje dostopnosti tudi negotove politične in družbene razmere posameznih delov sveta, kjer so pomembna nahajališča naravnih virov. Rast povpraševanja po zdravilih zaradi staranja prebivalstva in večanja kupne moči. Število prebivalstva strmo narašča, podaljšuje se pričakovana življenjska doba, v strukturi prebivalstva pa narašča delež starejših ljudi. Zaradi demografskih spremembtervecanja kupne moči v razvijajočih državah se izdatki za zdravstveno oskrbo povečujejo. Skrb ljudi za lastno zdravje in počutje je vedno večja, kar dodatno povečuje delež izdatkov za zdravstveno oskrbo znotraj družinskega proračuna. Rast potrošnje na razvijajočih se trgih. Rastoča gospodarstva bodo po vseh projekcijah rasla hitreje kot razvita gospodarstva. S tem potrošniki dobivajo večjo kupno moč, ki jim omogoča večjo potrošnjo. To ima stimulativen vpliv na domačo proizvodnjo, s čimer je sklenjen krog povečevanja kupne moči in proizvodnje. Ti dejavniki, v kombinaciji z ugodnimi demografskimi kazalniki, predstavljajo temelj za dolgoročno gospodarsko rast rastočih držav. ldskladi:Triglav EM Potrošnedobrine,Triglav Energija,TriglavSurovine in materi, o podskladiKrovnega skladaTrijzlavvzajemni skladi, kiga upravlja Triglav Skladi, kladi zvključenimi pravili upravljanja, izvlečki prospektov podskladovfer zadnjeo iali, TriglavZdravje in formacija ter obvezniški podsklad Triglav , „ , . „ , , v 3v d. o. o. r Slovenska 54,Ljubljana Prospekt Krojnega sklada Trigja» vzajemni s l i lj i i ili lj j i l i ektov podskladov j bjavljeno revidirano letno In polletno poročilo krovnega sklada " ' — " 1 —'—'•' - 1 -™ 1 j : - - -. spietr 1 ' ' ' " ' ' J sovlagatelju brezplačno navoljo navsehvpisnih mestih družbe zaupravljanje ter na l tni straniwww.triglavskladi.si . Podatkiogibanju vrednosti enot premoženja vseh podskladov Krovnega skladaTriglavvzajemni skladi so objavljenivšsopisih Delo,Dnevnic Večer in Finance.Gibanja vrednosti enot premoženja sespreminjajo, zato donosi v preteklosti ne zagotavljajo donosovv prihodnosti.