URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Jure Stojan, Helena Grandovec in Zvone Štor sredi zagovora elektronskega branja in napovedovanja njegove prihodnosti (Robert Balen) "Tehnologija omogoča instant način branja" Kakšno bo v prihodnosti razmerje med številom elektronskih in klasičnih knjig? Kakšne so bralne navade bralcev e-knjig? Odgovore na to so posku- šali najti udeleženci deba- tne kavarne na prizorišču 27. knjižnega sejma LAURA ŠTRASER V Sloveniji je težko napovedati, kdaj bodo elektronske knjige dosegle omembe vreden tržni delež. Glavni razlog za to naj bi bil v nas samih, saj imamo enostavno odpor do novih teh- nologij, za kar naj bi bila med drugim kriva tudi slovenska "zaplankanost", po drugi strani pa slovarje in leksiko- ne že leta in leta beremo v elektron- ski obliki. To so bila ključna izhodišča debatne kavarne, posvečene elektron- skim knjigam, ki nam s prisotnostjo na napravah, kot so bralniki, tablič- ni in prenosni računalniki, vedno bolj krojijo vsakdanjik. Če je bilo pred leti skorajda bogokletno govoriti o pojavu elektronskih knjig, danes očitno temu ni več tako. "Klasična knjiga zaradi elektronskih knjig ne bo izginila. Elek- tronska knjiga pač omogoča drugačen način branja, prijaznejši na potovanjih pa tudi doma, saj lahko več takšnih knjig shranimo in zato ne potrebuje- mo knjižnih polic, ki so lahko včasih tudi nadležne v stanovanju," je zelo pragmatično prednosti elektronskih knjig orisala Helena Grandovec, ure- dnica Večerove založbe elektronskih knjig Ruslica. Jasno pa je, da je pojav bralnikov in drugih naprav pozitivno vplival na prodajo e-knjig. "Ne govo- rimo več o posameznih, naključnih kupcih, ampak vidimo, da nekateri kupujejo cele serije knjig. Tukaj mislim predvsem na knjige, ki so namenjene za šolsko branje. Ko smo digitalizira- li knjige iz starejše slovenske klasike, smo mislili prav na šolarje, ki imajo knjige za obvezno branje, pa jih ne najdejo v knjižnicah, ker tam nimajo dovolj velikih zalog. Ta naša usmeri- tev se je izkazala kot pravilna. Nalože- nih imamo 152 knjig, poleg slovenskih klasikov tudi novejšo literaturo. Tudi avtorji so postali elektronski knjigi bolj naklonjeni, kot so bili na začetku. Nekateri niso hoteli sodelovati, drugi, kot recimo Feri Lainšček, pa so takoj pristopili." Da obstaja vedno več se- gmentov, kjer klasična knjiga ne more več konkurirati tehnološkemu razvo- ju in trendom po svetu, pa je opozoril vodja digitalnih programov časopisne hiše Večer Zvone Štor. "Neumno si je zatiskati oči, da elektronskih knjig ni in da jih ne bo več. Vedno pa bodo ostali segmenti, kot je leposlovje, kjer bo klasična knjiga še nekaj let prevla- dovala." In katere knjige so trenutno pri slovenskih e-bralcih najbolj prilju- bljene? Zelo težko je vedeti, kaj je tisto, kar bodo ljudje kupili, je poudarila Grandovčeva. Trenutno je med bolj za- želenimi literatura, ki jo berejo šolarji za obvezno branje, med najbolj proda- janimi knjigami je denimo zbirka hu- moresk pisatelja Frana Miličinskega Butalci, na seznamu priljubljenih knjig pa so tudi dela Bogdana Novaka, zelo slabo pa se prodaja poezija. Beseda pa je tekla tudi o priho- dnjem razvoju e-knjige in o tem, kakšno bo čez nekaj let razmerje med njimi in med klasičnimi papirnati- mi knjigami. "Dve leti nazaj je bilo na knjižnem sejmu kar nekaj zametkov elektronskih knjig, pojavljali so se pro- dajalci bralnikov, bilo je kar nekaj najav založnikov. Letos pa ničesar od tega ne vidim, kot da so knjižni sejem in teho- logije dva različna svetova. Amazon je že lani avgusta objavil podatek, da so prodali več elektronskih knjig kot knjig s črnilom. Letos se to razmerje samo še stopnjuje," kritično odgovarja Štor. Pri tem pa morajo založniki začeti razmi- šljati tudi o novih poslovnih modelih in misliti na mlade generacije, ki so jim novodobne tehnologije že sedaj bližje. "Ugotovili smo, da tri četrtine ljudi pre- bere prvi dve poglavji, potem prebere konec. Samo polovica teh ljudi prebe- re celo knjigo. Na prvi pogled se zdi, da smo v času nekega instant branja, kjer nas zanimata samo zaplet in konec. Tehnologija omogoča tak način branja, omogoča bližnico mladim." Po njego- vem so knjigotržci zaverovani v to, da bo knjiga živela še petsto let in da bo ta poslovni model živel do konca. "Na- mesto tega jim na trg skačejo neknjižna podjetja, tehnološka podjetja, kot sta Amazon in Apple. Ravno zaradi tega, ker so glavni založniki zaspali, ne sledi- jo tehnološkemu razvoju, so ta podjetja ugotovila, da je tukaj dober vir zasluž- ka." Po besedah Štora bodo založniki v prihodnje prisiljeni izdajati obe obliki knjig: "Distribucija, hranjene, skladi- ščenje vse te zadeve bodo v prihodno- sti samo dražje, ne cenejše. To pomeni, da bo knjiga za končnega kupca posta- jala vedno bolj draga." Srečanje vrhov zavoda, ministrstva za kulturo in mariborske občine julija letos: ministrstvo je svoje obveznosti do zavoda izpolnilo, občina pa ne. (Marko Vanovšek) Program EPK zaradi občinskih neplačil ogrožen Zavodu Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture je od vseh partnerskih občin največ dolžna mariborska občina, kjer za zdaj niti ne vedo, ali bodo svoje obveznosti za program in delovanje zavoda, ki je v stoodstotni občinski lasti, lahko poravnali PETRA ZEMLJIČ Očitno se na Zavod Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture (EPK), ki ga je ustanovila Mestna občina Ma- ribor (MOM), da bi bdel nad celotnim programom EPK prihodnje leto, zgri- njajo še temnejši oblaki, kot so jih v Vetrinjskem dvoru pričakovali. Potem ko v Mariboru niso zagotovili osre- dnjega prizorišča v eni od hal bivšega TVT-ja in je nekaj projektov zato ogro- ženih (tudi zato, ker se vse bolj odmika gradnja nove umetnostne galerije in Maksa), občine, vključene v EPK, svo- jemu zavodu še do danes niso zagoto- vile denarja, ki bi ga po dogovoru letos že morale, in sicer za stroške delovanja zavoda in za program. Izjema je le Mestna občina Ptuj, kjer so nam potrdili, da so v skladu s pogodbo poravnali vse dosedanje obveznosti (izstavljene račune, torej terjatve zavoda), to pa nam je potr- dila tudi direktorica Zavoda EPK dr. Suzana Žilič Fišer. Po njenih besedah je največ dolžna ustanoviteljica, mari- borska občina, in sicer okoli milijon in pol evrov, in če bo šlo tako dalje, se bodo do konca leta po nekaterih izra- čunih terjatve povečale še za pol mi- lijona. Druge občine (Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje in Novo mesto) so skupaj dolžne še 150 tisočakov za splošne stroške zavoda, nadalje pa 130 tisoč evrov za splošne in mrežne pro- grame. A za te, tako Fišerjeva, imajo časa še nekaj dni, da jih nakažejo. Denarja preprosto ni A pesimizem je očitno na mestu, kajti denarja, ki ga bi v zavodu torej morali imeti za lastno funkcioniranje in po- ravnavo koproducentskih obveznosti, nimajo. Kar imajo oziroma so imeli, je skoraj v celoti zagotovilo zgolj mini- strstvo za kulturo. Natančneje, iz mi- nistrstva so na račun zavoda dobili 2,900.000 evrov, čakajo še na 350 tiso- čakov. Iz mariborske občine naj bi po podatkih zavoda EPK prišel dober mi- lijon, čakajo pa še na poldrugi milijon za stroške programa in svoje stroške. "Občine obveščamo, jim predstavlja- mo zadeve, koordiniramo vse projek- te, a dobili nismo niti odgovora, kdaj bomo dobili denar. Poslali smo že toliko opominov," je zgrožena general- na direktorica. Mariborski podžupan Janez Ujčič je včeraj za Večer izjavil, da "osebno misli, da mora občina ta denar zagotoviti do konca leta. Če ga ne bo, bo padel EPK, s tem pa pade vse. V vod- stvu občine smo že blizu dogovoru, da bomo takoj, ko bodo prilivi na občin- ski račun, plačali te obveznosti, upam, da vsaj nekaj že konec novembra". In kaj pravijo finančne službe omenje- nih občin? Iz kabineta mariborskega župana so nam odgovorili pravzaprav z odgovorom, ki ne zavezuje: "Zaradi splošnega upada prihodkov in nerea- liziranih virov za investicije trenutno zamujamo z izplačilom zavodu MARI- BOR 2012 Evropska prestolnica kultu- re v višini 1.500.386,63 evrov. Plačilo bo izvedeno takoj, ko bo možno." Od drugih občin neplačnic odgovo- rov do konca redakcije nismo prejeli. Res je, da gre v primerjavi z maribor- skim za minimalen dolg, ampak dolg vendarle. Ogrožene plače in koproducentske pogodbe? Če taki odgovori zadovoljijo zaposle- ne v zavodu EPK, ne vemo, je pa te, kot smo izvedeli neuradno, direktori- ca že obvestila, da je področje financi- ranja precej nejasno, saj je dolgov vse več. Zagato naj bi zaenkrat reševali iz drugih virov, direktorica je zaposle- nim tudi obljubila zavzemanje za to, da bodo plače sodelavcev ključna prio- riteta. Kaj pa, če denarja ne bo? Podpisi koproducentskih pogodb so zaradi ob- činske plačilne nediscipline pod vpra- šajem. In s tem tudi cel projekt? Tržaški založniki v Ljubljani Od začetka tega tedna do 17. decem- bra bo v ljubljanskem Nuku odprta raz- stava ob 50. obletnici tržaške založbe Mladika. Maja 1961 je v Trstu izšla pe- sniška zbirka tržaške pesnice Brune Marije Pertot z naslovom Moja pomlad in tako so bili postavljeni temelji zalo- žniški dejavnosti majhne založbe, ki je dotlej že štiri leta izdajala revijo Mla- dika. To je ustanovila skupina krščan- sko usmerjenih intelektualcev, da bi po puščobi, ki jo je pustil za sabo fašizem, objavljala zamejske avtorje in spre- mljala kulturno življenje v domovini, zamejstvu in zdomstvu. To obletnico in to prvo izdajo je založba letos obe- ležila z ustanovitvijo literarne zbirke Črnike, v katero je kot prvo knjigo uvr- stila izbrane pesmi Brune Marije Pertot Črnike dobre na nabrežju. Založba, ki se je še zlasti razmahnila po slovenski osamosvojitvi, ima danes pester knji- žni program, izdaja leposlovna dela, otroško literaturo, zgodovinske študije, slovarje, priročnike, predvsem pa so ji pri srcu domači, v zamejstvu živeči av- torji, med najstarejšimi sta Boris Pahor in Alojz Rebula. Slednjemu je Mladika, ki nagovarja s prevodno literaturo tudi italijansko govoreče bralce, pod naslo- vom La vigna dell'imperatrice romana (Vinograd rimske cesarice) prav pred kratkim izdala izbor 12 novel, pre- vedenih v italijanščino, s spremno besedo Marije Pirjevec. To pa je le delček novosti zadnje sezone z 11 knjižnimi naslovi, ki jih Mladika predstavlja tudi na 27. sloven- skem knjižnem sejmu v Ljubljani. Druga slovenska založba v Trstu, Založništvo tržaškega tiska - ZTT, pa je predstavila vodnik Kako lep je Trst - prvi slovenski vodnik po Trstu in oko- lici. (dzp)