URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ
Naprava, ki se priključi na sprednji del traktorja in za pogon uporablja hidromotor, je postala pravi hit. (Osebni arhiv) Oni v učilnici, on v delavnici Kako je Jure Brečko kot dijak izumil konkurenčno kmetovalsko alternativo TAJA KORDIGEL Po Šentjurju vozi traktor. Prav posebni traktor. V njem nava- dno sedi 18-letni študent stroj- ništva Jure Brečko. Iz kabine, dvignjene visoko nad kolesi, ima dober pregled nad okoli- co. In nad nalepko na njego- vi stvaritvi. Izumom. Z njim je letos zasedel prvo mesto na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev s področja tehni- ke in tehnologije, prav tako pa ga je predstavil na letošnjem se- demnajstem mednarodnem fe- stivalu znanosti v Cankarjevem domu. Česa se je domislil? Vsem nepoznavalcem kmečkega ži- vljenja pojasni: "Ko na kmetiji pokosimo velike travnate po- vršine, se odločimo, ali jo bomo zbirali v balah ali pa ovelo kon- zervirali v silos. Tedaj, če se od- ločimo za drugo možnost, po košnji ovelo travno maso zvo- zimo v silos." Ta je za oko laika videti kot zidani kanal, podo- ben tistemu, ki je denimo v Ma- riboru speljan ob reki Dravi, le nižji. In ožji, se razume. "Pripe- ljano travno maso je treba ena- komerno razgrniti po površini in kasneje potlačiti." Pri tem mu pomaga prav njegov izum: raz- metovalnik silaže, "s pomočjo katerega se trava enakomerno razporedi po površini. Kar bi šlo sicer tudi na roko, z vilami, a ker travo pripeljemo zmeraj znova, tudi po dvajset plasti, je to delo skrajno zamudno. Tudi utrujajoče. Sploh če pomislimo, da bi to počeli tudi po šestkrat na leto, preden bi bila kasneje kravja krma nared." (Do kravjih ust jo je treba pokriti s folijo, ob robu obtežiti, tako da ni mogoč pretok zraka in se lahko prične proces kisanja, saj taka trava vsebuje več hranilnih snovi.) Dolga pot Četudi je skoraj nujna napra- va, je razmetovalnik silaže v trgovini zelo drag. Zato se je tedaj dijak celjske srednje šole za strojništvo odločil, da raz- vije cenejšo različico. "V sklopu maturitetnega predmeta v za- ključnem letniku sem izdelal raziskovalno nalogo o razme- tovalniku silaže. Želeli smo si ga tudi doma. In tako se mi je ponudila priložnost in spon- tano sem se domislil, da bi se lahko razmetovalnik dalo nare- diti tudi v lastni režiji - ceneje." Najprej je želel že obstoječi iz- delek na tržišču le kopirati. "A je usoda hotela drugače. In prine- sla popolnoma drugo 'zadevo'. Izboljšano, prilagojeno lastnim potrebam," karikira danes štu- dent. Njegova izumiteljska pot do uspeha novega prenosa same moči na napravi, kot je ta pri konkurenčnih proizvajal- cih, je bila dolga. In je terjala nemalo vztrajnosti. Spomni se: "Pričel sem zbirati informacije, si ogledovati podobne napra- ve v trgovinah. Že tedaj sem se odločil, da bom napravo neko- liko spremenil. A mi je eden od prodajalcev povedal, da jih je to mislilo že veliko. Tudi poskusi- li naj bi. Neuspešno. Na koncu, kot je dejal prodajalec, so obu- pali in vendarle kupili napravo v trgovini." Sledil je prenos idej na računalnik. Tri ure in nekaj energijskih napitkov - vsako noč, se danes z nasmeškom spominja. "Računalniško-mo- delirni del je trajal dva meseca. Bile so noči, ko se je zataknilo. Tedaj sem šel jezen spat. Veliko- krat se mi je namreč zdelo, kot da se problemi čedalje znova vrstijo." A je vztrajal. Medtem ko so njegovi sošolci ob popol- dnevih in večerih opravljali šolske obveznosti, se pripravlja- li za maturo, je slonel za raču- nalnikom in "tehtal" različne možnosti. "Nekatere ideje so se izkazale za tehnično neizvedlji- ve, druge so bile konstrukcijsko enostavno prešibke," se spomni. Sicer se je uporabe modelirne- ga programa naučil v šoli, a le osnov, fines se je bil primoran naučiti sam, saj je bil profesor, ki poučuje uporabo tega pro- grama, prav tedaj na bolniški. Izumitelj in zlati maturant hkrati Pri razvoju nove naprave so mu z nasveti pomagali brat, stric in tudi zaposleni v bližnjem pod- jetju, kjer so mu kasneje suro- vine lasersko razrezali. Četudi je za tovrstno pomoč pripra- vljeno podjetje le stežka našel. "Nekatera so me zavrnila, češ da imajo že svojega dela dovolj. A imel sem srečo, po nekaj ne- uspešnih klicih mi je uspelo priklicati podjetje, ki mi je po- magalo celo zastonj, plačal sem le ceno materiala. Prav tako so prisluhnili mojim idejam in mi svetovali." Bližal se je oddaj- ni rok raziskovalne naloge. Za izdelavo mu je preostal le še mesec dni, četudi seveda raz- iskovalna naloga o določeni temi ne zavezuje k izdelavi to- vrstne naprave. "Ne glede na maturitetna pravila sem si želel napravo izdelati. Za domačo uporabo. Ko sem torej naročil laserske razreze, nekaj materi- ala dobil od strica in imel vse skupaj končno v prijateljevi delavnici, sem začel sestavljati komponente, variti. Delal sem vsak konec tedna, od jutra do zgodnjega jutra, pri čemer sem potreboval pomoč več ljudi, ne- katere komponente pa smo na- redili v šolski delavnici, sploh take, ki so zahtevale skrajno natančnost in niso dovolile od- stopanja in zaradi katerih sem potreboval CNC-stroj." V šolski delavnici je bil vsak ponede- ljek in petek. Medtem so nje- govi sošolci za šolskimi klopmi pridno ponavljali snov za slo- venščino na maturi. Se je to ka- sneje poznalo na maturitetni oceni? Morda. Malo. Na maturi je bilo njegovo znanje ocenjeno s sedem (od osem). Ne glede na to pa mu je maturitetna komi- sija podelila laskanja vredno lo- voriko: postal je zlati maturant. In kdaj je uspel? Kot pravim avanturistom en dan pred oddajo oziroma prvič, ko je zadevo pognal. "Ko smo na- pravo sestavili do konca in jo prvič spravili v pogon, je delala, kakor je bilo treba. Pričakova- nje, radovednost in nervoza, preden sem potegnil ročico, ki naj bi, kot sem si v tistem tre- nutku najmočneje, kar je bilo mogoče, želel, pognala napravo, je neopisljivo. Ko sem ugotovil, da mi je uspelo, sem hkrati spo- znal, kaj rek odvaliti se kamen od srca dejansko pomeni. Bilo je neverjetno. In vredno vsake- ga trenutka truda, četudi smo delali do jutra na dan oddaje." Uspešni prenos ideje v prakso je bilo seveda treba po- kazati v šoli. Zato se je s traktor- jem odpeljal proti Celju. V smeri šole. Naravnost na šolsko dvo- rišče. In prejel najvišjo oceno. Kar pa še zdaleč ni bil edini "izlet" njegovega izuma. S pri- kolico ga je peljal tudi v Mursko Soboto na raziskovalne dneve. Ga kasneje predstavil tudi na okoliškem traktorforumu, na demonstraciji strojev. "Naprava, ki se priključi na sprednji del traktorja in za pogon uporablja hidromotor, je postala pravi hit. Njena prednost pa je, da je lahko razmetovalnik trave pri- klopljen tako na zadnjem kot sprednjem delu traktorja, ne da bi bilo za to treba obrniti re- duktor - kot pri konkurenci, ali drugače: za spreminjanje smeri ne potrebuje reduktorja," poja- sni, vendarle nekoliko ponosno pristavi, da je za njegov izum pokazalo interes kar nekaj po- sameznikov in so ga naročili. Izvorni izum, ki ga uporablja doma, redno posoja tudi šen- tjurskim sosedom. Jure Brečko: "Delal sem vsak ko- nec tedna, od jutra do zgodnjega jutra." (Marko Vanovšek) Svoj izum je zapeljal narav- nost na šolsko 7 • v v dvorišče. In prejel najvišjo oceno KOLEDAR _ ORC DANES GODUJETA: Katarina, Erazem Ime Katarina izvira iz gršči- ne, poznani obliki sta Aika- terina in Katherine. Imeni se povezujeta z grško besedo kathara v pomenu čista. REKLO ZA DANES: Katarina nam ne laže: po sebi januarja vreme kaže. ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN: 1562 - Rodil se je španski pesnik in dramatik Felix Lope de Vega (umrl leta 1635). V špansko dramatiko je uvedel idejo časti, združil je komično in tragično, tra- dicijo in metaforiko visoke poezije. S tem je ustvaril vse bistvene značilnosti špan- ske dramatike 17. stoletja. 1814 - Rodil se je nemški zdravnik in fizik Julius Robert von Mayer (umrl leta 1878), ki je postavil zakon o ohranitvi energije ter dokazal enakovrednost toplote in mehanskega dela. 1844 - Rodil se je nemški in- ženir Carl Friedrich Benz. 1878. je izdelal dvotaktni plinski motor, 1885. je ne- odvisno od Gootlieba Dai- mlerja razvil enocilindrski štiritaktni motor z notra- njim zgorevanjem. 1894 - Rodil se je slovenski umetnostni zgodovinar, kritik in konservator France Mesesnel (umrl leta 1945). 1909 - t Na Velikih Rojcah pri Gorici je Edvard Rusjan prvič poletel s svojim leta- lom Eda I. 1914 - Umrl je slovenski skladatelj in dirigent Davo- rin Jenko. 1915 - Rodil se je čilski po- litik general Augusto Pi- nochet Ugarte (umrl leta 2006). 1974 - Umrl je burmanski politik Sithu U Thant, med letoma 1961 in 1972 gene- ralni sekretar Združenih narodov. OVEN Če hočete bolje voziti z ljudmi, bo treba odvre- či zadržanost in prestrogo načelnost, kajti z njima bolj odbijate kot privlačite. BIK S preteklostjo se ne ukvar- jajte več, ohranite spomin na nekaj lepega in ne obso- jajte ničesar. DVOJČKA Ni še pokopano, kar vam je nekoč pretresalo srce, vendar se morate zavarovati. RAK Nihče ni povsem slab in nihče tako krasen, kot se dela, zato nikar ne po- puščajte vsemu, kar vam nekdo neprestano vsiljuje. LEV Niste tako trdni, kot se delate, in pričakujete, da bodo z vami ravnali v ro- kavicah. DEVICA Postajate drugačni, zato nekoga, ki se je že ohladil, tudi oživlja zanimanje za vas. TEHTNICA Prevečkrat ste naivni in mi- slite, da so vsi ljudje takšni, kot ste vi, in zaradi tega nosite srce v rokah. ŠKORPIJON Vaša sebičnost bo postaja- la vse bolj očitna, tako da se lahko od vas odvrnejo tudi tisti, ki vas imajo radi kljub vašim napakam. STRELEC Pustolovščina, v katero se boste spustili, ker ne boste vedeli, kaj bi sami s seboj, ne bo prinesla nič dobrega, nasprotno. KOZOROG Namesto da sanjarite o tem, kaj bi lahko bilo, če bi bilo, se prepustite ustvarjalnemu delu, ki ste ga vse preveč za- nemarili. VODNAR Napovedani obisk bo uspel, če od gostitelja ne boste zahtevali preveč. Pokaži- te, da znate biti zabavni in dobre volje. RIBI Ne zamorite vesele družbe z godrnjanjem, saj vas drugič ne bodo povabili. 1524 NEMŠKI PISATELJ MAY OMOT, OVITEK DOLG INDIJAN- SKI ČOLN AVTOR (CLAUDE) DOMAČA PERNAT ŽIVAL, SREDIŠČE VRTENJA SESTAVIL MARKO NAPAST KORISTO- LOVEC ROD STEIGER PRIPADNIKI ŽUPNIJE, ŽUPLJANI OBOIST NOVOZE- LANDSKI PTIČ NEMŠKI SKLADATELJ (CARL, 1895-1982) KRAJ V TURČIJI OB REKI KIZILIRMAK ZELO VELI- KO ŠTEVI- LO ČESA REJEC PSOV RTIČ ZAHODNO OD IZOLE VRSTA TRTE ŠIPON NOBELIJ ČRNKASTA KRAVA BELO VINO IZ ORMO- ŠKEGA OKOLIŠA PROSTOR ZA RTV ODDAJE SIBIRSKI VELETOK, DOLG 4345 km ŽUPAN PRI FRANCOZIH ONEMOGLA ŽIVAL GLASBENIK SOS NAJVEČJI JADRANSKI OTOK MILIMETER IZDELO- VALEC VOSKA CEMENTNA OBLOGA TAL TEMPORE ZEMELJ- SKA OŽINA NA MALAJI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: smernik, likvida, Als, tir, lipa, La, Bobovnik, semantika, olla, rais, Piave, Tsavo, adverb, trot, sekret, kolk, troska, Asta.
RkJQdWJsaXNoZXIy