URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

CELJSKO Velenje Lastni projekti PV za večjo ekonomičnost in varnost KOROŠKA Ravne na Koroškem Vsakih pet let ista pesem o ravnateljici Bremena Celja poznajo Kako se lahko začne sanacija Celjske kotline? Mnenja poslanskih kandi- datov so precej različna ROZMARI PETEK Vsi kandidati za poslance s Celjske- ga so dobro informirani o okoljski problematiki Celja. Vsi bi zagrizli v to kislo jabolko, le da nekateri še ne vedo, kakšne so razsežnosti težave ter kako bi se je lotili. Bolj ali manj so v svoje programe pač vrinili še stavek o tem, da bodo odpravljali bremena pre- teklosti. Nekaj pa jih je s problematiko ven- darle bolje seznanjenih. Na primer kandidat stranke LDS dr. Ivan Eržen, ki je že pred leti v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo naredil prve analize. Sprva je zagovarjal sprejetje posebnega zakona o sanaciji Celjske kotline, nato je ugotovil, da bi zado- stoval že odlok. "V Celju poznamo pro- blem, ko prideš čez Trojane, pa nihče nič ne ve. Zato se mi zdi ključno, da dosežemo spoznanje, da je to degra- dirano območje, in zato vztrajam, da moramo doseči odlok. To bo potem podlaga za vse vire sredstev. Sam sem na pobudo civilne iniciative stopil v akcijo, da bi ministrstvo znižalo pri- spevke, ki jih morajo kmetje plačati za kmetijske površine. Pa niso o kakšnih obremenitvah nič vedeli. Moramo doseči neko formalno priznanje in to bomo dosegli skozi odlok," je odločen. Odlok ali zakon nič ne pomenita, saj bi ta bila temelj le za nekaj "dro- biža" iz Ljubljane, s katerim se resne sanacije ne morejo lotiti, pa meni kan- didat stranke SLS Roman Kramer. "Iz uredbe, ki jo je vlada sprejela za Tr- bovlje, se vidi, da država nima nobe- VOLITVE 2011 "Kupovanje" glasov vernikov Ali volivci bolj "padajo" na predvolilne obljube, dobre programe ali volilne golaže, bo kmalu jasno. Že zdaj pa je jasno, da lokalni kandidati največ stavi- jo na dobre gurmanske dodatke. Predstavitve velikega dela kandidatov so potekale v gostinskih lokalih, kjer je udeležence po vljudnostni predstavitvi posameznikov pričakalo kaj bolj konkretnega. V izvirnosti pa bi ta teden za- gotovo zmagala stranka SDS, ki je v nedeljo svoj "točilni pult" postavila kar pred vojniško farno cerkev. Varovanje šaleškega zraka V Velenju se o problematiki varovanja okolja že vsa leta ne govori kaj veliko. Dokler veliki industrijski obrati okolju vračajo del zaslužka, so ljudje pač tiho, je bilo slišati neuradna pojasnila. Po bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj pa so se razprave vendarle bolj razvile tudi v to smer. Kljub temu se kandidati o tej težavi (še) niso razgovorili, pa čeprav sta med njimi vsaj dva poklicna oko- ljevarstvenika. nega namena dati denar za sanacijo. V uredbi vse prenaša na lokalno sku- pnost. Zato mislim, da bo najbolje, da Celjani zlobiramo, da pridemo v ope- rativni program za naslednjo finančno perspektivo in da denar dobimo preko Bruslja." Sam bi se sanacije sicer lotil po poti "zdrave kmečke logike". "Ob- močje stare Cinkarne bi ozelenil, saj nič ne seva, stroka pa zahteva cement. Mislim, da ni potrebno toliko sredstev. Večkrat sem že vprašal, ali mi lahko kdo pove, kako to preprosto naredi- ti. Vedno dobim odgovor 'okroglo na čošak', ki ga ne razumem." S problematiko je zelo dobro se- znanjena tudi kandidatka Zaresa dr. Cvetka Ribarič Lasnik, saj je leto dni pripravljala podlage za sprejetje zakona, le da sama kandidira v ve- lenjski volilni enoti. Še bolj, in sicer že čisto osebno, se z njo ukvarja kan- didatka Stranke za trajnostni razvoj Marta Slakan, medijem dobro znana borka za omejitev Cinkarne Celje in med drugim ustanovna članica Civil- nih iniciativ Celja. Obe se zavzemata za vse ali nič (no, slednja sicer tudi ne pride v poštev) - celotno sanacijo. In to takoj. Glede na to, da kandidat Pozitiv- ne Slovenije Stanko Stepišnik vsesko- zi podpira pozidavo degradiranega območja in na njem vidi zgolj nova delovna mesta, bi mu tudi "nič" ustre- zalo. "Sam znam ustvarjati dodano vrednost. To Slovenija potrebuje," je opredelil glavni cilj svoje kampanje. Kandidat z Državljanske liste Gregor- ja Viranta Denis Padjan pa je pouda- ril, da je, sodeč po trenutnem stanju, ki je v Celju, treba zagotoviti, da bodo poslovni subjekti delovali v skladu z evropskimi standardi, da ne bodo ogrožali zdravja ljudi. Obenem pre- dlaga spet nove raziskave, s katerimi bi ugotovili trenutno dejansko stanje. Dan za Klic dobrote Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v dvorani Golovec v Celju tradicionalna dobro- delna prireditev Klic dobrote, ki ga že vrsto let organizira Slovenska karitas. Letos bo prireditev potekala v duhu gesla Srce, ki vidi. Izkupiček bo name- njen družinam z otroki, v katerih so starši ostali brez zaposlitve ali ne dobijo plačila za delo. Med koncertom se bodo v darovanje lahko vključili tudi gledalci ob nepo- srednem televizijskem prenosu prireditve na prvem programu nacionalne te- levizije ali ob poslušalci Radia Ognjišče, ki bo prav tako neposredno prenašal prireditev iz Celja. Program bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, scenarij je pripravil Tadej Sadar, režiser prireditve je Tomaž Švegelj. Na odru se bodo zvrstili sku- pina iz Prage The Beatles Revival, Ylenia, Helena Blagne, dijaki konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, Tina Tiana, Miha Debevec, vokalni skupini Vo- cabella in Cantilena, Manca Smolič, skupini Vihar in Petka, folklorna skupina OŠ Sostro in pianist Gašper Konec. Koncert je tudi priložnost za druženje pro- stovoljcev Slovenske karitas. Ti si kot plačilo za trud vsako leto ogledajo gene- ralko Klica dobrote. "Lani, po praznovanju 20. obletnice ponovne ustanovitve karitas v Slove- niji, smo se odločili prostovoljce po maši na Ponikvi in pred ogledom general- ke koncerta Klic dobrote povabiti na skupno kosilo. Padla je ideja, da kosilo postane tradicionalno. Zato bomo tudi to soboto, pred generalko, pripravili kosilo za okoli 2000 prostovoljcev. Skuhali bomo golaž v dveh vojaških kuhi- njah. Kuhali ga bomo s prostovoljkami in prostovoljci. Ti bodo mešali golaž v šestih kotlih, kuho bo nadzorovala glavna kuharica, nam je povedal Matej Pirnat, generalni tajnik Škofijske karitas v Celju, ki pripravlja ta dogodek. (vve) Za športno zmago pekli pecivo Svetovnega kadetskega prvaka v džiu- džicu so dobili na I. gimnaziji v Celju. Dijak drugega letnika športnega od- delka Tim Toplak je namreč zmagal na tekmovanju v Belgiji, v kategoriji do 60 kilogramov. Poleg Tima sta se na istem prvenstvu borila še dva njihova dijaka, Žan Artelj in Tilen Hadolin, ki sta si priborila 13. mesto. Ob vrnitvi v domovino so Timu domači pripravili zanimivo dobro- došlico. "Mami in sestra sta mi spekli pecivo, v šoli so mi čestitali sošolci in profesorji, v svoji pisarni me je sprejel ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Minuli petek smo se vsi reprezentanti udele- žili tudi sprejema, ki ga je v Globokem organizirala Ju-jitsu zveza Slovenije," je povedal Tim. Borilne veščine ima Tim v genih, saj je njegov oče Gorazd Šestnajstletnik se je iz Belgije vrnil kot zmagovalec. (Osebni arhiv) Toplak trener džiudžica pri klubu Shinto in selektor kadetske reprezen- tance. Tim trenira v celjskem judo klubu Sankaku. (mpi) Samopoškodbe so izraz globlje stiske Ne obsojajmo osebe s samopoškodbenim vedenjem, je glavno sporočilo stroke VIOLETA VATOVEC EINSPIELER V anketi, ki so jo opravili med sloven- skimi šolskimi zdravniki - vprašalnik je vrnila tretjina, to je 120 zdravnikov -, jih je 70 odstotkov odgovorilo, da so se v svoji praksi že srečali s primeri sa- mopoškodbenega vedenja med mla- dimi. Hkrati ocenjujejo, da se o tem pojavu premalo govori. Kar polovica vprašanih je izrazila željo po tem, da bi o tem problemu izvedeli več. Sedaj imajo na razpolago knjižico Samopo- škodbeno vedenje, ki je v prvi vrsti namenjeno zdravnikom, šolskim sve- tovalnim delavcem, učiteljem in drugi strokovni javnosti, ki ima kakršnoko- li vlogo pri vzgoji, izobraževanju in zdravljenju mladih. Knjižica je izšla v okviru projekta, ki je usmerjen v raz- iskovanje in preprečevanje samopo- škodbenega vedenja med slovensko mladino. Sofinancira ga evropska ko- misija v okviru programa Daphne III, v njem pa poleg Slovenije sodelu- jejo še Danska, Italija in Velika Brita- nija. V Sloveniji vodi projekt Inštitut za raziskave in razvoj Utrip, ki si je za partnerja izbral Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Matej Košir iz inštituta je povedal, da so izbrali celjski zavod zaradi izkušenj, ki jih imajo na tem področju prek spletne svetovalnice To sem jaz. "Glavni namen dvoletnega projekta je razviti in preizkusiti neka- tere dobre prakse na področju prepre- čevanja samopoškodbenega vedenja mladih, zlasti v obliki spletnih orodij za samopomoč in svetovanje. Med spletnimi orodji, ki jih bomo razvili v Sloveniji, so zlasti forum s strokovno vodeno tematsko razpravo, program za klepet za neposredno komunika- cijo ter nudenje svetovanja in pomoči, spletni dnevnik, na katerem bi mla- dostniki izražali svoje občutke, ki jih sicer ne zmorejo zaupati nikomur," pravi Košir. Prva naloga pa je ozaveščanje strokovne in drugih javnosti o tej problematiki, ki je vse bolj prisotna tudi v Sloveniji. To govorijo tudi iz- kušnje Heliodorja Cvetka, psiholo- ga in psihoterapevta ter direktorja Svetovalnega centra za otroke, mla- dostnike in starše v Mariboru. "Razu- mevanje pojava samopoškodbenega vedenja je odločilnega pomena za učinkovito izvajanje pomoči. Ključni pri odkrivanju tega problema niso, kot bi si mislili, najbližji, temveč drugi, sošolci, učitelji, znanci, prija- telji. K mladostniku, ki se samopo- škoduje, moramo pristopiti skrajno spoštljivo in sočutno. Mladostnika v tej situaciji ne obsojamo ali kritizi- ramo. Lahko pa smo odločni v pod- pori in prepričanju, da je možno problem premostiti in poiskati stro- kovno pomoč," pravi Cvetko, ki tudi sam ugotavlja, da se o tem problemu premalo govori in premalo ve o tem, kako ravnati v teh situacijah. Svojo izkušnjo je predstavila tudi sodelavka v projektu in soavtorica brošure Mateja Gaber, ki se je zaradi stisk kar tri leta zatekala k samopo- škodbenemu vedenju. "Odnos okolja je do mladostnika, ki se samopo- škodbeno vede, negativen. Celo med učitelji ne naleti na razumevanje in podporo. Učitelji, starši in okolica po- stavljajo pred mladostnike previsoke standarde in pričakovanja, kamor sa- mopoškodbeno vedenje ne sodi. V prvi vrsti jim je treba dati možnost, da ube- sedijo svojo stisko. Če se to ne zgodi, se začnejo, enako kot sem počela jaz, zapirati vase in pred okoljem, padajo v depresijo in vse je samo še slabše," pravi. Na srečo je pri iskanju pomoči naletela na ljudi, ki so jo znali posluša- ti, in na svetovalno delavko iz šolskega svetovalnega centra, ki ji je pomagala iz stiske. Mateja Gaber pravi, da je odnos do osebe s samopoškodbenim vedenjem neprimeren, celo med pedagogi. (Violeta Vatovec Einspieler) V Šoštanju ne bo dišalo le po usnju Na ploščadi pred Muzejem usnjar- stva na Slovenskem v Šoštanju bodo v soboto pripravili Katarinin sejem, deveti, odkar so znova obudili to pri- reditev, po kateri je bil nekoč Šoštanj znan daleč naokoli. To je bil nekoč največji šoštanjski sejem, njegove ko- renine segajo v drugo polovico 18. stoletja. Posvečen je bil sv. Katarini Ale- ksandrijski, zavetnici poklicev, pri katerih imajo delavci opravka z noži. Tak pa je bil tudi poklic usnjarstva. In prav po usnjarstvu je bil Šoštanj nekoč dobro znan. Usnjarstvo je v tem kraju sicer zamrlo, ljudje so izgubili delo, a v Šoštanju so obudili vsaj Katarinin sejem. Čeprav si organizatorji prizadeva- jo, da bi ponudba "dišala" predvsem po usnju, vabijo tudi druge razstavljavce in prodajalce. Sejem so obogatili še s kulinariko, pokušino domačih dobrot in predstavitvijo izdelkov domače in umetnostne obrti. In ker je to čas pred prazniki, bodo tudi letos na ogled in na prodaj adventni venčki in prilo- žnostna darila. Ves čas med 9. in 13. uro, kolikor bo trajal sobotni sejem, bo oglede in prodajo spremljal pester kulturni program. (fk)