URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

DANES Damijan Toplak Zmešnjava Ugotovitev uprave Mercatorja, da naj ne bi obstajal konzorcij štirih kupcev pod vodstvom Agrokorja, ampak samo njihov največji konkurent iz Hrvaške, kateremu pa niso pripravljeni omogočiti (delnega) skrbnega pregleda, na prodajni postopek večinskega deleža v "najboljšem sosedu" meče drugačno luč. Uprava družbe se je tako z bolj ali manj upravičenimi argumenti postavila kot prepreka prodaji največjega slovenskega trgovca, pa naj to želi javno priznati ali ne. Pri tem deluje ob zavezi svojim nadzornikom, da bo- sta do 2. decembra podpisana dogovora tako s prodajalci kot z (ekskluzivnimi) morebitnimi kupci ter Mercatorjevo upravo. Lastniki, največje slovenske banke in družbe Pivovarne Laško, pa so v težki finančni situaciji ter rešujejo sebe in želijo na vsak način čim prej in po čim višji ceni prodati večinski delež Mercatorja, pri tem pa se zdi, da pri Mercatorjevih nadzornikih niti nimajo zadostne podpore. Drži ugotovitev Mercatorjeve uprave, da sama ne more ne ustaviti prodajnega postopka niti nima te pravice, drugo vprašanje pa je, ali tako dejansko deluje. Slovenija naj ne bi imela samou- pravljanja in lastninska pravica naj bi bila neodtujljiva. O "šibkih" lastnikih Mercatorja, (državnih) bankah in Pivovarni Laško, ki jo je v ta položaj spravil nekdanji direktor Boško Šrot, si lahko mislimo marsikaj, a jim nihče (ne nadzorniki in ne uprava Mercator- ja) ne bi smel niti skušati odvzeti pravice, da s svojo lastnino ravnajo, kakor jim je volja oziroma kakor mislijo, da je zanje najboljše. Banke, ki so vsake toliko časa pred dokapitalizacijami in v likvidno- stnih težavah, podobno velja tudi za družbe Pivovarne Laško, skušajo svoje določene naložbe, Mercator je le ena večjih med njimi, že dlje časa prodati, a neuspešno. Ravno včeraj so se oglasili še zaposleni Heliosa in celjske Cinkarne, ki banke prav tako rotijo, naj ne prodajo podjetij, v katerih so zaposleni. In če bi banke, ki bodo lahko vse manj računale na davkoplačevalski denar, dejansko vse te prošnje uslišale, ali ne bi s tem ogrozile svojega obstoja in premoženja svojih lastnikov. S t. i. nacionalnim interesom in hotenjem, da vse bolj (obubožana) slovenska država obvladuje lastništvo pretežnega dela finančnega in gospodarskega sektorja, smo prišli tja, kjer smo zdaj. Vsaka država ščiti svoje vitalne gospodarske interese, a v prvi vrsti mora imeti izdelano strategijo, kaj sploh želi doseči, za konkurenčnost recimo dobavite- ljev in zaščito zaposlenih pa obstajajo drug(ačn)i vzvodi ... Zaradi varčevanja bo v resta- vraciji parlamenta slabša hrana, poslanci bodo tudi ob več drugih ugodnosti. Ne veselite se - to velja za Italijo! LEVO SPODAJ Protest: "Ne prodajte uspešnih slovenskih podjetij" V Ljubljani včeraj protestna shoda. Delavci podjetij Cinkarna Celje in Helios opozarjajo, naj NLB sredstva za dokapitalizacijo išče drugje. Strah pred izselitvijo delavce Vegrada in aktiviste prisilil v protest LAURA ŠTRASER URŠKA MLINARIČ Zaskrbljeni nad mačehovskim odno- som države do slovenske industrije in njenih zaposlenih, ki se odraža v tem, da država nima nikakršne strategi- je pri ravnanju z lastniškimi deleži v podjetjih, so se včeraj na protestnem shodu v Ljubljani zbrali zaposleni v Cinkarni Celje in Heliosu, solidarno- stno pa so se jim pridružili še delav- ci Steklarne Rogaška. V primerjavi z mnogimi drugimi protesti, ki smo jim bili priča v zadnjih mesecih, ra- zlogi tokrat niso bila odpuščanja ali krčenje pravic delavcev, saj je več kot petstoglava množica ljudi z glasnim skandiranjem in številnimi transpa- renti pred pročelje Nove Ljubljanske banke prikorakala, da bi izrazila ogor- čenje nad prodajo zdravih in uspešnih slovenskih podjetij. Čez nekaj časa pa je pot nadaljevala proti sedežu Banke Slovenije. "Sebi nagrade, davkoplače- valcem dokapitalizacija" in "NLB grob slovenskega gospodarstva" so se gla- sile parole. "Lopovi so lastniki, ki so nas s svojo grabežljivostjo pripeljali tako daleč. Danes se prodaja naš delež, ker je propadel Zvon Ena. Dejansko se dogaja nekaj takšnega, kot se je pri prevzemih, ki sta jih storila gospoda Bavčar in Šrot. Uspešno podjetje danes ne ve, kaj bo jutri. Delavci se bojimo za svojo prihodnost, saj nas lahko kupijo tudi kakšni špekulanti," nam je pove- dal eden od protestnikov, zaposlen v Cinkarni Celje. "Skupaj smo dali zah- teve na NLB in Banko Slovenije, da ne dovolimo in da se ne strinjamo s pro- dajo slovenskega premoženja na način, kot je začrtan do sedaj. Ker banka ne more dobiti sredstev za svojo dokapi- talizacijo, se je enostavno odločila, da je edina rešitev, da razproda slovenske firme. Podjetja, o katerih danes govo- rimo, so uspešna. Ta so premagala go- spodarsko krizo, se bojujejo z njo in so še kako zanimiva za velike vlagatelje. Mi vse te poznamo, vemo, kdo priha- ja, in se ne strinjamo s tem. Rešitve naj banka išče znotraj teh kreditov, ki jih je dajala, in naj tam išče poplačila za te luknje," je dejal predsednik sindikata KNG Tomaž Kumer, ki o konkretnih imenih potencialnih kupcev ni želel govoriti: "To ni naša naloga, so uprave, ki se s tem ukvarjajo. Je NLB, ki zdru- žuje sile in želi to prodati. Oni imajo vse te informacije." Kot je dejala predstavnica sindika- tov Skupine Helios Jana Poljanšek, so Okoli 500 protestnikov je včeraj od bankirjev in vodstva Banke Slovenije zahtevalo, naj ne prodajajo uspešnih slovenskih podjetij. (Tit Košir) želeli zaposleni z včerajšnjim shodom pokazati svoje nestrinjanje s tem, kaj se dogaja s podjetji, ki hranijo sloven- sko državo: "Vprašanje ni, ali bo preži- vel Helios, vprašanje je, ali bo preživelo vse, kar je povezano z njim. Ali je tukaj široka družbena odgovornost ali je ni? Moralna in etična odgovornost la- stnika je, da bi moral za to poskrbeti." Slišali pa smo lahko tudi, da krivca tre- nutno ne vidijo zgolj v bankah, temveč so one tiste, ki imajo moč, da premislijo in poiščejo rešitve. Protestniki so včeraj mnenja in predloge v pisni obliki pre- dali vodstvu NLB in Banki Slovenije, predstavniki sindikatov pa so se včeraj odpravili na pogovore s predsednikom državnega sveta Blažem Kavčičem ter predstavniki vlade. Strah delavcev pred izselitvijo Na drugem koncu Ljubljane, pred Ve- gradovim samskim domom, pa so skupaj z nevladnimi aktivisti Social- nega centra Rog, Gibanja 15. oktober in Nevidnih delavcev sveta protestira- li delavci, ki tudi leto po stečaju Vegra- da še vedno čakajo na to, da bi vsaj iz stečajne mase dobili to, kar jim dolguje podjetje. Pa čeprav je bil namen njiho- vega tokratnega protesta povsem drug. Po tem, ko jim je stečajna upravitelji- ca Alenka Gril v avgustovskem dopisu zagotavljala, da ne bodo izselili niko- gar - "kdor zmore, plačuje, kdor ne, pač ne, nikogar nismo in tudi sedaj ne mečemo na cesto", je zapisala tedaj -, jim zdaj grozi izselitev. Tako so namreč delavci razumeli obvestilo, ki ga je Gri- lova pred dnevi obesila na oglasno desno doma v Ulici Vide Pregarčeve, v katerem piše, da bodo "zaradi nepla- čevanja najemnin postopoma začeli aktivnosti zapiranja samskega doma oziroma zmanjševanje ležišč ter po preteku začasnih dovoljenj za biva- nje neplačnikom najemnin dovoljenj ne bomo podaljšali". Grilova, ki so jo sicer povabili na omenjeno protestno zborovanje, a je ni bilo, je pa zapisala, da je reakcija gibanja Nevidni delavci sveta pretirana in da "nikoli nismo in Zaradi Zvona Ena na listi želenih dezinvesticij NLB V Heliosu poudarjajo, da so se zaradi insolventnosti največjega lastnika Zvona Ena znašli na listi želenih dezinvesticij NLB. Iz NLB so delavce Helio- sa prejšnji mesec obvestili, da nameravajo holdingu Zvon Ena zaseči delnice podjetja zaradi neplačevanja računov holdinga. Zaradi informacij, da želijo lastniki, med katerimi sta tudi državna Kad in Sod, prodati svoje deleže "v nekaterih uspešnih slovenskih družbah", pa so zaskrbljeni tudi v Cinkarni Celje, v kateri ima Zvon Ena skoraj 25-odstotni lastniški delež. (lš) Naložba v Cinkarni Celje ni strateška Na proteste delavcev Cinkarne Celje in Heliosa se je včeraj na novinarski kon- ferenci po seji vlade odzvala tudi predsednica AUKN Dagmar Komar. Kot je pojasnila, AUKN naložb v Cinkarni Celje v osnutku strategije upravljanja državnih naložb ni opredelila kot strateških, ta odločitev pa se lahko še spre- meni: "Mi družbo upravljamo na način, kot nam zakon veleva, in izvršujemo pravice in obveznosti v tem duhu." Država bi morala po njenem najprej spre- jeti lastniško politiko, v kateri bi opredelila, kaj je zanjo strateškega pomena. V okviru tega bi agencija nato izvajala aktivnosti. (lš) Vse več delavcev na jamstveni sklad Kako globoka je kriza, kažejo tudi podatki jamstvenega sklada, kjer lahko za denar zaprosijo vsi delavci, ki izgubijo delo bodisi zaradi začetka stečajnega postopka podjetja in so prijavili svoje terjatve v stečajno maso bodisi zaradi pravnomočnega sklepa o prisilni poravnavi. V prvih desetih mesecih je jam- stveni sklad 6250 delavcem izplačal skupno 17,7 milijona evrov, kar je dva- krat več kot v enakem obdobju lani, ko je skupno 8,1 milijona evrov dobilo 3055 delavcev. Po zakonodaji imajo delavci, katerih podjetja so v stečaju ali prisilni poravnavi, pravico do največ štirih minimalnih plač in pol; tri mini- malne plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred odpovedjo, ki jim jih de- lodajalec ni izplačal, eno iz naslova odpravnin in polovico minimalne plače zaradi neizkoriščenega dopusta. Tako povprečno neto izplačilo v letošnjem letu znaša 1625 evrov. Med prvimi desetimi podjetji po številu delavcev, ki so poiskali pomoč na jamstvenem skladu, so poleg gradbenih podjetij še pod- jetja za izdelavo pohištva. (um) tudi ne bomo nikogar nasilno metali na cesto". Zapisala je še, da trenutno v domu od 71 delavcev, Vegrad v stečaju dolguje denar 61 delavcem, pri čemer jih ima od tistih, ki od avgusta ne pla- čujejo najemnine, začasno dovoljenje za bivanje trinajst delavcev. Pri sle- dnjih bodo pred podaljšanjem zača- snega dovoljenja za bivanje za vsakega preverili, ali mu Vegrad še kaj dolgu- je. V primeru, da je znesek dolga višji od terjatev delavca do Vegrada, mu, po besedah Grilove, bivanja v domu ne bodo več omogočali, če ne bo pla- čeval najemnine. "Enako velja za tiste neplačnike, ki jim Vegrad v stečaju ne dolguje nič," je zapisala Grilova in napovedala prodajo samskega doma. Sicer pa je dodala, da je reševanje pro- blematike neplačil plač in drugih vrst izkoriščanja pristojnost drugih služb in organov, ne stečajnih upraviteljev. NLB mora prodajati delnice, BS za odgovorno lastništvo Kljub protestom zaposlenih Heliosa, Cinkarne Celje in Steklarne Rogaška so v NLB trdno odločeni prodati delnice teh podjetij, ki so jih zasegli kot zavarovanje za dane kredite IRENA FERLUGA Nadzorni svet NLB je imel na včeraj- šnji seji sicer osrednjo točko o izvaja- nju ukrepov za doseganje strateških ciljev NLB Skupine, toda zaradi prote- stov okoli 500 delavcev Heliosa, Cin- karne Celje in Steklarne Rogaška so nadzorniki pod točko razno obrav- navali prodajo delnic teh podjetij. Nadzorni svet se je seznanil s prote- stnim pismom in zahtevami delavcev Heliosa, Cinkarne Celje in Steklarne Rogaška, ki so ga predali predsedni- ku nadzornega sveta dr. Marku Simo- netiju in predsedniku uprave banke Božu Jašoviču. V sporočilu za javnost so nadzor- niki zapisali, da mora banka v skladu s sprejeto strategijo delnice, ki jih je pridobila iz naslova unovčevanja ne- plačanih terjatev (namesto posojil, ki jih prvotni dolžniki niso mogli več odplačevati in so bile zastavljene za zavarovanje teh posojil), odprodati za ustrezno ceno. Gre namreč za premoženje, ki ga bo banka z unovčitvijo namenila za novo kreditiranje. Proteste zaposle- nih so podprli tudi sindikati Heliosa in Cinkarne Celje, ki so skupaj s pred- stavniki Sindikata kemične, nekovin- ske in gumarske industrije Slovenije in predstavniki zaposlenih v Steklar- ni Rogaška direktorici sekretariata Banke Slovenije Vidi Šeme Hočevar izročili svoja stališča do problema upravljanja državnega premoženja in do morebitne prodaje lastniških de- ležev v teh gospodarskih družbah, ki sicer uspešno poslujejo. Poudarili so, da je sektor predelovalnih dejavno- sti v vsakem gospodarstvu velikega pomena, saj sta pomembna notra- nji integralni vir gospodarske rasti in spodbujanja izvozne dejavnosti. Ohranitev, spodbuda in razvoj teh so za Slovenijo strateškega pomena. Vida Šeme Hočevar je povedala, da se Banka Slovenije zavzema za od- govorno lastništvo podjetij in bank, ne glede na to, ali je kapital domačega ali tujega izvora, in da Banka Sloveni- je tekoče spremlja dogajanja v doma- čem in mednarodnem (predvsem v evroobmočju) gospodarskem okolju.