URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Na sedežu Probanke provokacije niso bili veseli. (Sašo Bizjak) Karnevalski obisk bank Zafrkancija mariborskih somišljenikov iz Karnevala alternativ razhudila varnostnika Probanke NINA AMBROŽ Mariborski alternativci so včeraj po- poldan na Trgu Leona Štuklja v sre- dišču Maribora pripravili svojevrsten dogodek. Na trgu, kjer kraljujejo raz- lične banke, se je s ciljem udariti po bankah zbralo kakšnih 30 somišljeni- kov iz združenja Karneval alternativ. Njihov protest je bolj kot udarna akcija sicer izzvenel kot ad hoc poteza pešči- ce zafrkantov, a kaj več najbrž niti ni bil namen. O tem ali o svojem gene- ralnem angažmaju ni želel spregovo- riti nobeden izmed njih, ne sicer znani gostobesednež Borut Osonkar, eden vodilnih v Karnevalu alternativ, ne Gregor Kosi, so pa mimoidočim razde- ljevali letake in jih nagovarjali z bese- dami: "Vam gredo banke na živce?" V elektronskem vabilu so v telegrafskem stilu zapisali, da "banke denar 'rojeva- jo' iz ničesar" oziroma iz obresti kre- ditov, s čimer ustvarjajo zgolj "balon vročega zraka" in generirajo dolg, ki ga ni več mogoče odplačati. "Medtem ko nam banke posojajo zrak, pa hkrati od 11 D V -1 ' v '-1 -1 I I ozene kri po žilah nas zahtevajo, da jim vrnemo z nečim, kar dejansko nosi vrednost - z delom. Se vam zdi ta menjava fer? Naše delo ni odplačevanje dolga." Misleci v letaku še izpostavljajo, da zagovarjajo časovno banko oziroma menjavo sto- ritev, znanj in spretnosti, ki deluje po načelu, da se vse vrednoti enako - ena ura dela je enaka eni uri dela. Potem ko so na trgu postavili nekaj škatel z baloni, na katerih so bila protikapita- listična sporočila, in se ogreli z brca- njem žoge, so se odpravili na polurni pohod od banke do banke. Najprej so s škatlami na glavah vstopili v Proban- ko, a tam njihove provokacije niso bili veseli, zato jih je razjarjeni varnostnik napodil ven in zagrozil, da bo zaradi motenja v varovanem prostoru po- klical policijo. V poslovalnici Hypa so bili nad obiskom presenečeni, podob- no so ob podeljenih balonih reagirali v Unicredit banki in NLB. Odziv v Novi KBM pa je bil celo benevolenten. Karneval alternativ združuje druž- beno aktivne in angažirane posame- znike, društva ter gibanja iz Maribora in okolice, nezadovoljne s položajem v družbi in politiki. Njihova prva akcija je bila uperjena proti vrhu Mestne občine Maribor, organizirali so jo pred dvema tednoma, ko so pred občinsko stavbo prižigali sveče. Kaj pripravljajo v bodoče, za zdaj niso marali povedati. "Super je! Sploh ni težko, razmigaš se in še ogreješ," člani Društva upokojen- cev Maribor Tabor kar ne morejo prehvaliti gibalnih naprav pred Domom pod gorco. Okoli 50 članov društva je včeraj v rekreacijskem parku izvajalo vadbeni program, ki so ga organizirali v okviru evropskega projekta Q-Ageing in ga je sofinancirala Evropska unija. "Rekreacijski park za starejše pred Domom pod gorco sodi v projekt Kvalitetno staranje, v katerem sodeluje tudi Mestna občina Maribor. Gibala so novost pri nas in v Evropi, saj so posebej prilagojena starej- šim. Ne silijo in ne povzročajo težav tistim, ki morda niso več tako okretni. Ko- likor sile vložiš v napravo, toliko ti je ta vrne," o desetih napravah, razporejenih po navodilih Pedagoške fakultete v Mariboru, da koristijo razgibavanju celega telesa, razlaga Liljana Zorko, vodja sektorja za zdravstvo in socialno varstvo na mariborski občini. Vse leto so rekreacijski park že uporabljali stanovalci doma, organizatorji projekta pa so se odločili h gibanju povabiti še druge občane, ki želijo ostati aktivni. "Čeprav nisem od tod, bom zagotovo še prišla. Kar s ko- lesom verjetno, potem pa bom delala razne vaje. Ta park je namreč krasen za starejše. Če se po 50. letu ne giblješ več, mišice postanejo ohlapne, tukaj pa si lahko aktiven po svojih zmožnostih. Eni zmorejo več, drugi manj," je navduše- na Cvetka Polajner, še zelo aktivna in zagnana članica Društva upokojencev Maribor Tabor, ki je niti mraz ne ovira. "S telovadbo se segrejemo, požene nam kri po žilah," še pripomni. (jaz) Člani Društva upokojencev Maribor Tabor so preskušali gibalne naprave v rekreacij- skem parku pred Domom pod gorco. (Janko Rath) Glede na to, da gradbena jama ob Ruški cesti še vedno sameva, so možnosti, da bi dela dokončali do septembra 2012, skorajda nične. (Igor Napast) Katera opeka bo za Maks, katera za UGM Ob tem, ko gradbena jama za najdražji investicijski projekt EPK še zmeraj sameva, se poraja vprašanje, kako bosta ločena zasebni in javni del gradnje ANDREJA KAUČIČ Ko so konec oktobra na Ruški cesti po- ložili temeljni kamen za Mariborski kulturni center (Maks) in novo Ume- tnostno galerijo Maribor (UGM), je javnost lahko slišala obljube o skoraj- šnjem pričetku gradnje, ki bi se morala pričeti v začetku novembra. Po naj- bolj optimističnih napovedih naj bi se gradnja končala pozno poleti ozi- roma jeseni prihodnje leto - če bo vse po sreči, kot je izjavil podžupan Janez Ujčič. Glede na to, da gradbena jama tik pred zimo še vedno sameva, stroji pa počivajo, so možnosti, da bi dela dokončali do septembra 2012, skoraj- da nične. Kot je znano, je celotna vre- dnost objekta 32 milijonov evrov, od tega je Maks ocenjen na 17, nova UGM pa na 15 milijonov evrov. Ker je ministrstvo za kulturo oblju- bilo le sofinanciranje UGM kot samo- stojne investicije, ne pa tudi Maksa, se postavlja vprašanje, kako bosta projek- ta med seboj razmejena, saj sta financi- rana iz različnih virov. Na mariborski občini na to niso konkretno odgovo- rili. V tem namreč ne vidijo težave, poudarjajo, da gre za dva neločlji- vo povezana projekta, ki sta odvisna drug od drugega. Podjetje Meteorit bo tako gradilo združeni center, torej tudi UGM, ki je javna investicija, čeprav so bili na razpisu za izvajalca gradbenih del izbrani le za gradnjo Maksa, ki velja za zasebno naložbo podjetja Zim. Kako bodo torej ločili zasebni in javni del in- vesticije, ni točneje pojasnila nobena vpletena stran. "Predmet gradnje je še vedno Maks, ki pa ima sedaj doda- tno vsebino - UGM. Ker gre za enovit objekt in je delež javnega sofinancer- ja pod 50 odstotkov, se ne uporablja- jo določila zakona o javnih naročilih," odgovarja Matjaž Knez, direktor Zima. "Objekt se bo gradil kot celota in bo kot celota tudi zaključen," pojasnjuje- jo tudi v Meteoritu. Ob tem velja ome- niti, da je bila želja Kristijana Gajška, direktorja Meteorita, da bi pred zimo gradnja napredovala do pritličja. Kot je znano, bo Maks financiran s sredstvi podjetja Zim, mariborska občina pa mu bo zanj 20 let plačeva- la milijon in pol evrov letno. A na več- krat postavljeno vprašanje, ali jim je končno uspelo pridobiti kredit za gra- dnjo, Knez še vedno ni podal konkre- tnega odgovora. Tudi deset milijonov, ki jih namerava za UGM prispevati ministrstvo za kulturo, za zdaj visi v zraku, saj je vloga za pridobitev evrop- skih sredstev še vedno v usklajevanju na ministrstvu in je še ni posredovalo na Službo RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki v končni fazi izda odločbo o dodelitvi evropskih sredstev za UGM. "Šele ko je odločba izdana, je možno podpisati pogodbo o sofinanciranju in pričeti izvajanje projekta v celoti brez tveganja, zato upamo, da bo ta izdana v kratkem, kar pa vedo edino odgovorni v vladi," pravijo na mariborski občini. Datum pričetka gradnje je očitno odvisen od evropskega denarja, ki pa ga letos zaradi zamujenih rokov ni več mogoče črpati. Ali to pomeni, da bodo stroji na Ruški cesti do naslednjega leta počiva- li? Na to vprašanje nismo dobili odgo- vora, v podjetju ZIM pa priznavajo, da bi nov zamik pomenil veliko težavo. Za čisto energijo še v Mariboru "Nafta je preteklost. Obnovljivi viri so prihodnost," je bil eden od sloga- nov, ki so včeraj preplavili maribor- ski Grajski trg. Po gostovanju v Kopru, Novi Gorici in Celju se je namreč vse- slovenska Greenpeaceova turneja Za čisto energijo ustavila še v štajerski prestolnici, Mariborčani pa so lahko v podporo prizadevanjem te okoljevar- stvene organizacije dali svoj podpis ali fotopeticijo. "Zbiramo p o d p o ro t i s t i h, ki menijo, da bi morala Slovenija po drugačni energetski poti, kot gre tre- nutno," je Nina Štros, vodja Greenpe- acea Slovenija, pojasnila velik plakat z imeni podpisnikov, na katerem sta hkrati prikazani ustaljena politika, ki se odraža v gradnji velikih centralizi- ranih enot, kakršna je TEŠ 6, in smer, kjer prevladujejo okolju in ljudem pri- jazni obnovljivi viri energije. "V današnjih časih, ko se soočamo ne samo z gospodarsko, ampak tudi s socialno in okoljsko krizo, moramo imeti rešitve, ki naslavljajo vse vrste kriz. Energetska politika v Sloveniji lahko ponudi razvojni preboj - nova trajna delovna mesta z dodano vre- dnostjo," je še prepričana Štrosova. Poleg zbiranja podpisov na plakatu, ki bo predan novemu mandatarju, je Greenpeaceov plakat v podporo čisti energiji bo z vsemi zbranimi podpisi državljanov predan novemu mandatarju. (Marko Vanovšek) v okviru svoje kampanje v predvolil- nem času Greenpeace Slovenija na vse stranke naslovil tudi poziv za upošte- vanje načel trajnostne energetike. Na nacionalni ravni sta se na njihov tako imenovani Plan B odzvali samo dve neparlamentarni stranki. "Od drugih za zdaj nismo še nič slišali, vendar to ne pomeni, da iz njih ne bomo izvabili odgovorov," je še neomajna vodja Gre- enpeacea. Kampanja se bo sicer z zbi- ranjem podpisov končala to soboto v Ljubljani. (jmc)