URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

GLAS LJUDSTVA Verjamete, da bodo na Ptuju pravočasno zgradili košarkarsko dvorano? Da Ne Glasujte in komentirajte na www.vecer.com/podravje Odgovor na prejšnje vprašanje Je prav, da ob izboru vinske kraljice na martinovanju izberejo tudi princa ptujskega karnevala? 4 0 % Da 6 0 % Ne Število glasov: 72 VAŠE MNENJE na www.vecer.com Najboljši rezanci Mestna občina zavrača očitke Sodelovanje so prekinili zaradi različnih interesov javnega in zasebnega podjetja, meni direktor ptujske občinske uprave Janko Širec Alenka Korpar, Janko Širec in Alen Hodnik na tiskovni konferenci v mestni hiši (Uroš Gramc) Društvo gospodinj Draženci v soboto, 26. novembra, ob 16. uri vabi na enaj- sti gospodinjski večer, ki ga prirejajo v sodelovanju s kmetijsko-svetoval- no službo ptujskega kmetijsko-goz- darskega zavoda. V domu vaščanov v Dražencih bo tekmovanje v ročni iz- delavi rezancev, strokovna komisija bo izbrala najboljši izdelek in razgla- sila najboljšo ekipo. Gospodinje bodo prireditev obogatile s kulturnim pro- gramov, družabnim srečanjem po ve- čerji ter razstavo zelišč, ki bo odprta tudi v nedeljo. (ug) UROŠ GRAMC Očitke Čistega mesta, da so jim Javne službe februarja na sporen način pre- vzele Center za ravnanje z odpadki (Cero) Gajke in jih z izčrpavanjem pod- jetja prisilile še k odpovedi zbiranja in odvoza odpadkov v Mestni občini Ptuj, so predstavniki lokalnih oblasti na torkovi tiskovni konferenci zavrnili. "Cero Gajke so nastajale z roko v roki, a prišli smo do točke, ko imajo zaseb- niki svoje interese, ki jih lahko imenu- jemo dobiček, pri javnem sta primarno pomembni kvaliteta in cena. Mestna občina in gospodarski subjekti se borimo vsak za svoj kos pogače. Ko je bilo leta 2008 ustanovljeno občin- sko podjetje Javne službe, je bilo že v odloku naloženo izvajanje predvsem obveznih gospodarskih javnih služb, med katere v prvi vrsti sodi ravnanje z odpadki," je v odsotnosti ptujskega župana Štefana Čelana povedal bivši direktor Javnih služb in sedanji direk- tor občinske uprave Janko Širec. "Nič se mi ne zdi spornega, vse je bilo izvedeno korektno do zaposle- nih in Čistega mesta, večina ljudi je bila prevzeta od njih. Učinki so samo pozitivni. Deponija se obvladuje, tudi stališče bližnjih sosedov je pozitivno. Imamo red, nihče se po mojih infor- macijah več ne pritožuje, da smrdi. Na- redili smo korak v pravo smer." Štiri mesece po prevzemu deponije so bili odnosi še dobri, je dejal direktor Javnih služb Alen Hodnik. Negativni izid razpisa je kljub nadaljnjim pogaja- njem povzročal razkorak stališč. Vsak mesec naj bi Čistemu mestu prinesel dvajset tisoč evrov izgube. "Jasnih iz- računov, kako so nam niso nikoli podrobno predsta- vili, zato tega ne moremo komenti- rati. Večkrat smo jih poprosili zanje, vendar niso bili nikoli pojasnjeni do te mere, da bi jim lahko verodostojno za- upali. Naši izračuni kažejo, da je po ob- stoječem ceniku brez prestukturiranja in povišanja cen zbiranje in odvoz od- padkov možno izvajati na enak način, kot so to sami počeli," je povedal Hodnik. Razlogov, da bi jim povišanje sredstev odobril, zato ne vidi. Pravi, da nimajo zakonskih podlag, niti se ne sklada z načeli dobrega gospodar- jenja. Njihovo odločitev, da odpovedo pogodbo, spoštuje in podobno priča- kuje od njih. "Veljavno zakonodajo je treba upoštevati. Ne morejo trditi, da so bili izigrani. S konceptom ustana- vljanja javnih služb so bili seznanjeni od prvega akta naprej do vpisa v sodni register. Nastavljen sistem teži k večji transparentnosti, stroškovni učinko- vitosti in, predvsem pri upravljanju v Gajkah, k večjemu nadzoru. Vedeli so, kakšni so bili nameni, ne gre za na- merno izključevanje." Eden od ključnih razlogov za na- stajanje izgub Čistega mesta naj bi bil lanski inšpektorski nadzor, po ka- terem so povečali število ekoloških otokov z 260 na 320, frekvence odvoza, odprtine na določenih posodah in pri- čeli opravljati še druga dela. Tako naj bi spomladi investirali več kot 50 tisoč evrov v nakup novih posod, nič od na- štetega niso dobili plačanega. V Skupni občinski upravi (SOU) so potrdili, da so zaradi skrb zbujajočih rezultatov loče- nega zbiranja (navkljub nadpovprečno razvejani mreži ekoloških otokov) iz- vedli skupni nadzor. Zraven pravilnega odlaganja s strani občanov so prever- jali celovito delovanje sistema, pra- vilnost zbiranja na ekoloških otokih, namestitev posod, higieno itn. Na pod- lagi ugotovitev so izdali nabor ukre- pov za izboljšanje stanje. "Izdali smo priporočila, različne opcije, na katere nismo želeli vplivati. Verjamem, da so nastali stroški, njihovo višino bi bilo treba definirati in se odločiti, kako jih pokriti. Ustanovili smo mešano skupi- no, tudi s predstavniki Čistega mesta, ki je definirala več kot dvajset loka- cij za nove otoke, vendar smo kasneje sprejeli odločitev, da postavitev za eno leto ne bi bila gospodarna. Z njo smo seznanili vse pristojne. Zahtev za do- datnih šestdeset otokov nikoli nismo izdali. Ravno nasprotno, na občini smo se odločili, da v postavitev novih ne gremo," je povedala direktorica Sou Alenka Korpar. Učinkovito ločevanje odpadkov - naraščajoča stopnja posamično zbra- nih frakcij in padajoča odlaganja na deponiji - je po besedah Korparjeve eden od pogojev za pridobitev evrop- skih sredstev. Lanskega maja so na ministrstvo poslali vlogo za nadgra- dnjo Cero Gajke. "V skladu s kohezij- sko politiko je bilo treba določiti, kdo bo upravljavec obrata. Tudi iz tega ra- zloga so bile ustanovljene javne službe, saj je to lahko le organizacija s stood- stotnim javnim kapitalom." Da pa se sami soočajo z izpadom v proračun- skem skladu Cero Gajke, je še pove- dala. V njega se letno nateče okrog 2,4 milijona evrov, Čisto mesto (položnice pošiljajo sosednjim občinam, ki gravi- tirajo k obratu) jim je dolžno 270 tisoč evrov. Pod vprašajem je plačilo skle- njenih del. Največ se je letos namenilo za projekt energetske izrabe deponij- skih plinov, ureditve kanalizacije ter severne brežine deponije, manjše nakupe strojne opreme in zemljišč. Direktor javnih služb je zavrnil tudi druge očitke Čistega mesta, da je občina z neposredno podelitvijo vseh štirih koncesij ravnala nezakonito. Po besedah Hodnika je to možno, če je pravni subjekt v stoodstotni javni lasti. "Nikoli nismo niti novačili zapo- slenih, sploh pa ne prikrito, kot nam očitajo. Niti pri ptujski komunali, če povem širše. Smo pa že od maja preje- mali prošnje in ponudbe za delo. Zakaj tam več niso želeli delati, ne vem." ko pomag Vino mora biti odtis narave" Bojan Kobal (na desni) je ob koncu predavanja udeležence povabil k degustaciji vin iz Ptujske kleti, ki jih je sam donegoval in ki spominjajo na tipična vina vinorodnih dežel, o katerih je spregovoril. (Slavko Podbrežnik) Podravski obraz Najbolj srečen, Otroštvo, ki ga je preživel daleč od doma, se je Stanku Ivančiču vtisnilo v srce, da danes pomaga, če le lahko Na zadnjem potopisnem večeru ptuj- skega popotniškega društva Potuj je Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti, spregovoril o svojih popotova- njih po vinskih deželah sveta. Večer je s svojo prisotnostjo obogatila četrta ptuj- ska vinska kraljica Monika Reberni- šek, z vinskimi napitnicami pa vokalna skupina Mladi veseljaki iz Cirkulan. Z enologom, ki s svojimi vini dosega uspehe na najpomembnejših svetovnih vinskih ocenjevanjih, smo obiskali severno Španijo od Samon- tana, Rioje in vse do Barcelone, Italijo od Veneta, Toskane in do malce zapo- stavljene regije Marche. Pomudili pa smo se tudi v eksotični Južni Afriki in njenih slikovitih vinogradih. Koba- lova poglavitna misel, ki je podčrtala večer, je bila, da se v svetu prideluje- jo odlična vina, a da se lahko najboljša vina, ki jih premoremo v našem delu sveta, torej v Slovenskih goricah in Ha- lozah, pa tudi Ljutomersko-ormoških goricah, brez težav postavijo ob bok svetovnim vinskim znamkam. Da pa lahko slovenska in ptujska vina na ogromnem svetovnem vinskem trgu sploh najdejo svojo mesto in prepo- znavnost, morajo odražati aromatiko ra- stišča. Vino mora biti zato odtis narave. Spomnil je, da je bila pred desetle- tji v Halozah, pa tudi v srednjih Slo- venskih goricah, zelo prisotna sorta ranfol, avtohtona sorta haloškega ra- stišča. Z njo je to vinorodno območje pristno in izvirno. Zato je pomembno, da jo ponovno nasadimo v vinogra- dih in ponudimo kot posebnost Ptuja in vinorodnih gričev, ki ga obdajajo. Še posebno ker daje ranfol ob manjši obre- menitvi zelo dobre rezultate v kvaliteti vina. O tem priča tudi to, da je Angela Moor, svetovno znana in zelo vplivna mojstrica vina, na londonski degustaciji vin za vinske pisce in vinske poznaval- ce uvrstila ranfol iz Ptujske kleti med najbolj značilna vina Slovenije. (slp) UROŠ GRAMC Stanko Ivančič iz Hrastovca pri Zavrču je najbolj zaslužen, da sta se Nežka Mislovič in sin Rajko v nede- ljo preselila v novo hiško. V dvesto let stari haloški cimprači sta živela do le- tošnjega poletja, v dobrodelni akciji, ki so jo sprožili med lanskimi božič- nimi prazniki, pa so propadajočo hišo podrli in postavili povsem novo. Ivan- čič je akcijo, ki je še ni konec, koordi- niral. Jutri bo slovesna otvoritev, zato je včeraj ogromno časa preživel ob te- lefonu, se uredil za prihod televizijske ekipe. Pa ne zato, ker se rad postavi pred objektive, ampak, ker bi se rad zahvalil vsem, ki so v teh težkih časih prisluhnili klicu na pomoč. In opozo- ril, da je z malo denarja in veliko volje možno narediti marsikaj. "Kdo ne bi bil zadovoljen. Sam niti za sekundo nisem podvomil, da nam bo uspelo. A v tako kratkem času postaviti hišo - včasih se zdi, kot da sanjam. Nastala je s pomočjo dobrih ljudi. Ni mi bilo težko delati, saj sem jih srečal povsod, kamor sem prišel, poklical sem vse, ki jih poznam. Veliko mi je pomagala Maja Haladea, veliko v občinski organizaciji Rdečega križa pa tudi drugod," je povedal Stanko Ivan- čič. Da pa je "kriva" tudi žena Marija, je dodal, ker mu je rekla: "Poskusi nekaj narediti, poglej, v kakšnih razmerah ljudje živijo." Ivančič je upokojeni ključavničar, z ženo imata tri otroke, Stanko, Slavka in Sabino, ter štiri vnuke. Po šolanju v Mariboru se je vrnil v Haloze, čeprav časi niso bili rožnati. Z ženo sta si po- stavila dom, sam pa se je z ljubeznijo do domačih krajev aktivno vključe- val povsod, kjer se je dalo kaj napra- viti za razvoj. Tudi v lokalni politiki je bil, a jo je opustil, se je pa tam mar- sikaj naučil, pravi. Sodeloval je pri iz- gradnji šole, ustanavljanju samostojne občine, v različnih gradbenih odborih, ko so se napeljevali vodovodi, telefon- sko omrežje in druga infrastruktura. Finančno so veliko prispevali krajani sami. Dragoceno pa je njegovo delo na humanitarnem področju, zadnja leta je predsednik občinske organizaci- je Rdečega križa. "Ljudje zaradi afer v preteklosti še vedno ne zaupajo Rdeče- mu križu. A v lokalnem okolju je lažje, tu se vsi poznamo in gledamo druga- če," pravi Ivančič. In pokaže obsežen seznam vseh podjetij, ki so darovala delo ali material pri gradnji novega doma Mislovičevih. Denar je nakaza- lo več kot tristo posameznikov. V humanitarne vode ga je popelja- la izkušnja iz otroštva, sedemčlanska družina je živela na viničariji v Tur- škem Vrhu. Že kot šestletnik je moral iti "služit", bolečina se mu je vtisnila v srce, saj je do zaposlitve zelo malo časa preživel v zavetju varnega doma. Obiskoval je različne osnovne šole, prehodil tudi sedem kilometrov do najbližjega avtobusa in si nato sam še kot otrok uredil bivanje v interna- tu. Tudi v Mariboru mu ni bilo lahko. "Starši mi niso mogli dati niti dinarja, zato sem konce tednov preživljal daleč od doma. Odrastel sem ob mleku, le Stanko Ivančič: "Hiško Mislovičevih so zgradili dobri ljudje." (Uroš Gramc) redko ob sendviču. Življenje se mi je obrnilo na boljše, ko sem v drugem le- tniku srednje šole postal vodja vajen- cev, tudi starejših. Takrat sem si lahko kupil tudi žemljo. Zdaj sem najbolj srečen, ko pomagam." Ima vizijo, kako bi stvari obrnil na bolje. Da se mu marsikdo smeji, se ne zmeni, ker to ni prvič. Da mu še do- datnega poleta. Kako bi dosegel, da bi vsak Slovenec daroval pet evrov, še ne ve, a bi s tem denarjem lahko postavi- li več kot sto podobnih hiš, kot je Mi- slovičeva. S tem bi pravo revščino, ne lenobo, odpravili v petih letih, pravi. Banke in pošte bi se pri humanitarnih nakazilih morale odpovedati provizi- jam, meni, oblikovati bi morali pose- ben sklad ter skupino ljudi, ki jim dišita delo in dostojnost človeka, ne pa denar. Humanitarec z veliko začetnico Vida Milunič, članica RK Zavrč: "S Stankom veliko sodelujeva, našo organizaci- jo vodi že šest let. Prej je organiziral krvodajalske akcije in udeležbo dvignil s treh na več kot trideset. Številni še danes darujejo. Karakterno je humani- tarno naravnan, rad priskoči na pomoč. Kar obljubi, naredi. Marsikdo mu vrže kakšno poleno pod noge, takrat se razjezi in reče: bom vse pustil. A ko se umiri, gre spet svojim ciljem naproti." Terezija Zebec, članica RK Zavrč: "Stankovo delo je pohvale vredno. Je zelo po- žrtvovalen in sposoben človek. Trideset let se že poznava, našo organizacijo je spravil v red. Zna pritegniti ljudi, vedno si izmisli kaj novega, zato so krvo- dajalske akcije zmerom zanimive. Povezal nas je s sorodnimi organizacijami drugod, vse imajo humanitarnost zapisano z veliko začetnico, kot on sam."