URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

GLAS LJUDSTVA Menite, da bo konjiška tržnica letos vendarle zaživela? Da Ne Glasujte in komentirajte na www.vecer.com/celjsko Odgovor na prejšnje vprašanje So poti do kulturno zgodovinskih in turističnih zanimivosti v Celju dobro označene? 43 % Da 57 % Ne Število glasov: 67 VASE MNENJE na www.vecer.com Večna mladost v celjski galeriji Do konca prihodnjega tedna bo v Ga- leriji sodobne umetnosti Celje na ogled ustvarjalnost dijakov Gimnazije Celje - Center. V sodelovanju s Centrom so- dobnih umetnosti so dijaki likovne smeri umetniške gimnazije ustvarjali v šestih delavnicah, razstavljena dela pa so naslovili Forever young. Ume- tniki, mentorji delavnic so pri delu z dijaki zadnjih treh letnikov omenje- ne gimnazije izhajali iz dejstva, da je umetnost tako specifično in subjek- tivno pogojena panoga, da jo je skoraj nemogoče učiti, saj ni univerzalnega recepta, ki bi posameznika usposobil v profesionalnega in uspešnega umetni- ka. "Izhajali smo iz predpostavke, da smo ustvarjalni takrat, ko smo sposob- ni nam lastne ideje, misli, prepričanja in odzive interpretirati v vizualno podobo s sporočilno vrednostjo," je povedala kustosinja iz Galerije sodob- ne umetnosti Celje Maja Hodošček. Na razstavi, ki si jo lahko ogleda- mo brezplačno, je na ogled tudi vide- oposnetek kolektivnega simultanega branja, ki so ga dijaki izvedli v sredi- šču Celja. (mpi) Lastni projekti za večjo ekonomičnost in varnost "Pripravljamo vse, da bomo do leta 2015 dose- gli ceno premoga, kot je predvidena za blok 6, 2,25 evra za gigadžul," pravi Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje FRANC KRAMER Velika dvorana velenjske občine je bila v sredo zvečer premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli prisluhniti predstavitvi razvojnih dosežkov Pre- mogovnika Velenje (PV). "Z njimi smo presenetili tuje strokovnjake na ne- davnem mednarodnem kongresu v Ljubljani, zdelo se nam je prav, da jih predstavimo tudi domačinom v Ša- leški dolini, s katerimi živimo," je o odločitvi za to predstavitev dejal di- rektor Premogovnika Milan Medved. Kot vrhunski dosežek šteje velenjsko odkopno metodo, ki ne pomeni le pridobivanja premoga. "Pomeni ce- loten ciklus od pridobivanja premo- ga do tega, da naravi dajemo prvotno podobo, ki je primerna za življenje." Z novim izvoznim jaškom do nižje cene PV zdaj na različnih področjih izvaja 29 ključnih razvojnih projektov, zadnji čas so mnogi usmerjeni predvsem v to, da bodo do leta 2015, ko bo začel delo- vati blok 6 v šoštanjski termoelektrar- ni, dosegli ceno premoga 2,25 evra za gigadžul. Sicer pa že dve desetletji do- segajo stalno rast kazalcev uspešnosti poslovanja. To dosegajo tudi s širje- njem odkopov tudi do 200 metrov. In z zmanjševanjem števila odkopov, saj imajo zdaj le dva. Za dosego nižje cene premoga je izrednega pomena tudi novi izvozni jašek, ki bo stal 35 milijonov evrov, pomenil pa bo veliko racionalizacijo. Dušan Čižmek pravi, da bodo skrajšali transportne poti, dosegli večjo zanesljivost pozitivnih učinkov te naložbe, "izziva naše ge- neracije", bo še več. Pripravljalna dela so začeli v začetku leta, zdaj so pri gra- dnji jaška dosegli globino 25 metrov, Velenjčani so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi razvojnih dosežkov domačega Premogovnika. (Franc Kramer) do sredine naslednjega leta bo vse pripravljeno za "globljenje" do globi- ne 500 metrov, celoten sistem naj bi začel delovati leta 2015. "Ves ta projekt je sad lastnega inženirskega in druge- ga znanja - vse od idejne usmeritve v prostor do sedanjega podrobnega pro- jektiranja," pravi direktor. Tudi glavni izvajalci so Premogovnikove hčerin- ske družbe, RGP, HTZ in PV Invest. Ne le ekonomičnost, tudi varnost Na sredini predstavitvi so opozorili, da vse ni usmerjeno le v večjo ekono- mičnost, ampak tudi v večjo varnost v premogovniku, pri čemer je pomem- ben ustrezen informacijski sistem. "Pravočasna informacija rešuje življe- nja," je poudaril Vinko Kotnik, ko je predstavil alarmiranje izrivov in iz- bruhov jamskih plinov. Temu so po- svetili veliko pozornost še posebno po letu 2003, po nesreči, ki je terja- la dve življenji in povzročila veliko škodo. Pavel Skornšek je ob predstavi- tvi informacijskega sistema za podpo- Milan Medved, direktor PV: "Z velenjsko odkopno metodo prodiramo na tuje." (Franc Kramer) ro vzdrževanju IBM Maksimo, ki so ga izvedli skupaj s podjetjem Kopa, dejal, da so z njim vzbudili zanimanje tudi pri družbi IBM, saj so jih povabili, da ga kot primer dobre prakse predstavijo na svetovnem forumu, saj česa takega v premogovništvu ni. Med več projekti, ki so jih predsta- vili, je bila seveda tudi velenjska od- kopna metoda, ki je v svetu vse bolj znana, PV pa si z njo obeta tudi še več Premogovniku tudi ISO 50001 Udeleženci sredine predstavitve so z aplavzom pozdravili sporočilo direktorja Milana Medveda, da sta Premogovnik in njegova hčerinska družba HTZ, ki sodelujeta pri prido- bivanju premoga, prejela certifikat ISO 50001 za upravljanje z energijo. Prejeli so ga kot prvi premogovnik v svetu in eno redkih podjetij nasploh. dela na tujem. Navezali so že veliko stikov po svetu, s tujimi partnerji ustanovili skupno podjetje s sedežem v Singapurju, kmalu se nadejajo kon- kretnih del. "Vse kaže, da bomo no- silec del za modernizacijo enega od turških premogovnikov, ki želi v krat- kem času vzpostaviti približno tako proizvodnjo, kot jo imamo mi; več žal še ne smem povedati," je v sredo napo- vedal direktor Milan Medved. Leto posvetili rojaku Antonu Martinu Slomšku V soboto Enkrat na teden Člani Gledališča Velenje bodo jutri v dvorani Doma kulture predstavili komedi- jo Richarda Harrisa Enkrat na teden. Premiera dela, ki ga je režiral Karl Čretnik, se bo začela ob 19.30. Komedijo bodo ponovno odigrali v nedeljo, 4. decembra, ob 17. uri, ljubitelji gledališča pa bodo lahko ogled predstave združili z novole- tnim slavjem. Velenjsko gledališče bo namreč to delo uprizorilo tudi kot "sil- vestrski kulturni meni". Zadnji večer leta se bo predstava začela ob 20. uri. Po predstavi bo v avli Doma kulture še klepet z zdravico. (fk) Vzgoja za dobrodelnost V Šentjurju bodo leto posvetili blaženemu Antonu Martinu Slomšku. (Rozman Petek) Pred dnevi so na VI. osnovni šoli v Celju končali dve dobrodelni akciji. Z akcijo Da jim ne bo mrzlo, so za za- puščene živali v zavetišču Zonzani v Dramljah zbirali odeje, brisače, pre- proge in hrano za živali. Zbrali so za- jeten kup toplih tekstilnih izdelkov in 50 kilogramov hrane. Druga akcija je potekala v sode- lovanju z OŠ Lava pod geslom Kdor hitro da, dvakrat da. Z njo so prisko- čili na pomoč humanitarnemu dru- štvu Vindol s Kozjanskega, ki zbira rabljene šolske torbe, šolske pripo- močke in obutev za mladostnike iz Bosne in Hercegovine, Črne gore in Indije. Zbrali so 25 šolskih torb in prav toliko nahrbtnikov in še vrsto drugih torb ter 35 peresnic, nekaj tudi polnih. Zbrali so še 50 zvezkov, otroških knjig, pobarvank, kolaž papirja, škarij, lepila, različnih barvic, skratka vse, kar učenci potrebujejo pri svojem delu v šoli. Poleg tega so starši in otroci da- rovali še sto parov obutve, od copat do zimskih čevljev, pa tudi zimske bunde, jakne, hlače in športno opremo. Sode- lovali so vsi razredi te šole, ki je člani- ca Unescovih šol Slovenije. "Starši in učenci Unescovih šol Slovenije spodbujajo ljudi k humano- sti. Delavci šole želimo vzgojiti otroke v pozitivne in odgovorne osebe, ki bodo znale prisluhniti človeku, živa- lim in naravi. To med drugim izraža- mo tudi prek različnih zbiralnih akcij," pravi vodja akcije Ksenija Leskovšek Korber. (vve) Začnejo danes s Slomškovim simpozijem, nadaljujejo z jutrišnjim srečanjem delavcev Kari- tas. Skupaj bodo pripravili več kot 20 prireditev ROZMARI PETEK Skorajda ni kraja na Celjskem, ki ga ne bi povezovali z Antonom Martinom Slomškom, Slom pri Ponikvi pa je kraj, ki je njega zaznamoval v njegovih naj- nežnejših letih. Njegovi rojaki so nanj zelo ponosni. Uredili so njegovo roj- stno hišo, njegovemu življenju so pri- redili turistične poti, prihodnje leto, ko zaznamujemo 150. obletnico nje- gove smrti, pa bodo še posebej posve- tili prvemu slovenskemu kandidatu za svetnika. "Slomšek je ob verskem delo- val še na kulturnem, literarnem, peda- goškem področju, osebno zelo cenim tudi njegov prispevek k obujanju naro- dne zavesti. Zato se je občina odločila, da skupaj z župnijo, ljudsko univerzo, Javnim skladom RS za kulturne dejav- nosti in Osnovno šolo Blaža Kocena pripravimo sklop prireditev ob oble- tnici njegove smrti," je povedal šen- tjurski župan Marko Diaci. Delovna skupina, ki jo vodi tam- kajšnji župnik Alojzij Kačičnik je pripravila več kot 20 raznolikih prire- ditev in dogodkov, ki so po eni strani namenjene najširši javnosti, po drugi pa želijo pritegniti tudi specifično po- pulacijo. "Slomšek še zmeraj mnoge nagovarja s svojo preprostostjo in ja- snovidnostjo. Prizadeval si je za vre- dnote, vzgajal mlade ljudi, spodbujal šolanje, svoje ideje je razširjal tudi s tiskom," je poskušal obsežno delo- vanje Slomška strniti župnik Kačič- nik. Slomšek sicer ni nikoli služboval v rodnem kraju," je pa vedno ohranil povezanost z domačim krajem. Na svoj rojstni in krstni dan (ta bo ravno jutri) je rad prihajal v domačo cerkev, v njegovih spisih najdemo odlomke, ki se nanašajo na domače kraje, župniji je daroval zlat kelih, skratka vedno je ostal povezan s krajem, čeprav je starše precej zgodaj izgubil." Današnji simpozij, ki so ga naslovi- li Moč slovenske besede, je namenjen predvsem slovenistom. Predavatelji bodo osvetlili zgodovinska dejstva o pomenu Slomška za razvoj slovenske pisane besede, založništvo Slovencev sredi 19. stoletja in poskušali potegniti smernice vpliva na današnja literarna dela. Po zaključku leta bodo vse refe- rate objavili še v posebnem zborniku. "Čeprav zaznamujemo 150. obletni- co smrti, bomo z vsemi prireditvami, večina se bo odvijala ravno na njego- vi rojstni Ponikvi, obudili predvsem spomin na njegovo življenje in najbolj ustvarjalno obdobje," so strnili orga- nizatorji. O štajerski val I n 8 7 , & M H z