URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Zelena naročila za več ekološko pridelane hrane Na regijskem nivoju je bilo nagrajenih sedem inovacij, njihovi avtorji so prejeli zlato in šest srebrnih priznanj. (Nataša Gider) Priznanja za inovativnost V okviru letne konference PDK je bila podelitev nagrad Pomurske gospodar- ske zbornice (PGZ) za inovativnost. Na razpis, letošnji je bil že deseti, je pri- spelo sedem vlog, ki jih je pripravilo enajst inovatorjev, je povedal direktor PGZ Robert Grah, prve tri nagrajene inovacije na regijskem nivoju pa so bile predmet ocenitve nacionalne nagrade, na kateri so prejele srebrni priznanji in diplomo. Zlato priznanje je prejela razvojna enota družbe Elti, za napra- vo za združevanje radiofrekvenčnih signalov z integriranimi sklopi za pri- ključitev in nadzor ojačevalnih stopenj. Srebrna priznanja so prejeli: Edvard Bokan iz Arconta za robotsko celico za varjenje in brušenje, Štefan Hozjan iz Nafte Strojne za inovativen način gradnje večjih rezervoarjev, Silvijan Čivre iz družbe Varis Top za industrijski design radiatorja Olivia, Boštjan Pinter iz Arconta za sistem stopniščnih enot, Andrej Smodič iz Panvite za razvoj in izdelavo specialne škropilne armature za tretiranje jagod na grebenih Fra- gaDrift 3x ter Janez Bukovec, Drago Bibianko in Milan Dominko iz družbe Proconi za stiskalnico za zapiranje roladic. Zlati znak za kakovost je Pomursko društvo za kakovost letos podelilo družbi Arcont NATAŠA GIDER Osrednja tema letošnje sedemnajste letne konference Pomurskega dru- štva za kakovost (PDK), ki že 18 let v Pomurju širi idejo o kakovosti in njeno uresničevanje v praksi, je bila kako- vost v zdravstvu, uvodni plenarni del pa se je nanašal na sheme kakovo- sti v kmetijstvu. Slovenija ni primer- na za zelo intenzivno proizvodnjo hrane, kar jo je, v nasprotju z nekate- rimi državami z intenzivno proizvo- dnjo hrane, ubranilo pred marsikatero prehransko afero, prednosti manj in- tenzivne prehranske proizvodnje pa je najlaže izkazati preko shem kakovo- sti, je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Sheme kakovosti so tudi v pomoč pri komunikaciji s potrošnikom, v Slove- niji pa imamo naslednje: višja kako- vost, ekološki proizvodi, integrirana pridelava in dobrote naših kmetij, vendar se slednja še ne izvaja. Podrob- neje jih je opisal direktor direktorata za varno hrano Matjaž Kočar. Sheme kakovosti želijo približa- ti tudi javnim zavodom in jih spod- buditi k nabavi lokalno pridelane hrane. Trenutno se z njo oskrbuje de- setina slovenskih šol in vrtcev, je dejal Židan, cilj pa je v prihodnjih dveh letih ta delež povečati na 40 odstotkov ter kasneje tako, da bi se vsi javni zavodi oskrbovali pretežno z lokalno pridela- no hrano. Tako bi zmanjšali transport, ki je na področju oskrbe s hrano najve- čji onesnaževalec, uporabnikom pa bi zagotovili svežo hrano, je dodal Židan. S tako imenovanimi zelenimi naročili pa želijo v javnih zavodih povečati še delež ekološko pridelane hrane. Organizatorji so letošnjo kon- ferenco naslovili Uspešni poslovni modeli. Stalne spremembe v poslov- nem okolju, gospodarska kriza, odpi- ranje novih tržišč in drugi izzivi na trgu pomembno vplivajo na poslova- nje organizacij, te pa se nanje odzivajo različno. Za mnoge je pri tem ključ- no vprašanje, kateri je tisti poslov- ni model, ki bo organizaciji prinašal koristi v trenutnih razmerah in v pri- hodnosti in ga bo možno prilagajati in nadgrajevati glede na spremenje- ne okoliščine, je povedala predsedni- ca PDK Helena Kosi. V skladu s tem so oblikovali strokovni program kon- ference, ki je bil sestavljen iz 14 stro- kovnih referatov, razdeljen pa je bil v dva dela: gospodarstvo in zdravstvo. V slednjem so posebno pozornost na- menili nedavni akreditaciji v Splošni bolnišnici Murska Sobota, ki čaka na končne rezultate presojanja po stan- dardu kakovosti NIAHO. Na konferen- cah PDK je bilo doslej predstavljenih že 215 strokovnih referatov, društvo je iz- vedlo sedem malih šol kakovosti ter 60 izobraževanj in seminarjev, na katerih se je zbralo skupno okrog 700 udele- žencev. Imetnikov veljavnih certifika- tov kakovosti je v Pomurju že 114. Priznanje PDK Zlati znak za ka- kovost je letos prejela družba Arcont iz Gornje Radgone, ki že preko 60 let uspešno posluje v pomurskem pro- storu, s svojimi izdelki pa je prisotna po vsem svetu. Med prvimi v Pomur- ju so si v Arcontu začeli prizadevati za sistemsko obvladovanje kakovo- sti in leta 1996 pridobili certifikat ka- kovosti za sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Na kon- ferenci so podelili še priznanja in na- grade v okviru razpisa Študentskega podjetniškega in inovacijsko-razisko- valnega centra ŠPIC. V razpisu, name- njenem otrokom v vrtcih, je priznanje za najboljšo risbo na temo Kaj bomo jedli čez 50 let prejela Zarja Lončar iz Vrtca Murska Sobota, med osnovno- šolci je najboljši spis na temo Energi- ja leta 2066 napisal Rok Benko z OŠ II Murska Sobota, med srednješolci pa sta za najboljši poslovni načrt prizna- nje prejeli Vesna Požarnik in Valenti- na Rajnar z Ekonomske šole Murska Sobota. POGLED IZ VINIČARIJE Ljutomer - vas ali mesto? MIHA ŠOŠTARIČ "Glede na skromen gospodarski razvoj v preteklosti je Ljutomer malo večja vas, če pa bo ostal še brez mestnega hotela, bo le še vas," mi je pred kratkim z nasmeškom na ustih dejal znanec z levega brega reke Mure. Šlo je za zbadljivko, v kateri pa je kar precej resnice. O tem, kako se je prleška prestolnica v preteklosti gospodarsko razvijala in koliko novih delovnih mest je ponudila, bi lahko podrobneje razpredali ob pogledu na opravljene analize in statistične podatke o brezposelnih, veliko lažje pa je danes govoriti o trenutno najbolj vroči temi v Prlekiji - ljutomerskem hotelu Jeruzalem, ki je bil zgrajen leta 1975. Hotel, ki je bil sinonim gostinstva in turizma v prleški prestolnici v prejšnjem stoletju, je danes pred nejasno prihodnostjo. Zdravilišče Radenci kot lastnik se želi hotela enostavno rešiti, vendar kupca ni na spregled, sedanji najemnik pa je že novembra lani lastniku sporočil, da po preteku enoletnega odpovednega roka zapušča objekt. Starejši Ljutomerčani in okoličani se verjetno še dobro spomnijo hotela iz časov nekdanje Jugoslavije, ko je bil središče zbiranja Prlekov. Poleg odlične gostinske ponudbe, nepozabni so bili predvsem dnevi srbske kuhinje, in prenočišč je ponujal tudi kegljišče, kar je bila redkost v tem prostoru. Pa so kegljišče, na katerem so se urili tudi poznejši asi svetovnega kova, zaprli. In z zaprtjem kegljišča, tako je mogoče premlevati danes, se je praktično pričel propad hotela. Pozneje so v prostorih kegljišča uredili nočni klub, ki pa nikoli ni zaživel tako, kot so si najemniki želeli, pa še moteče je bilo za stanovalce ožjega središča mesta, saj so jim zabave in ponočevanja željni obiskovalci nočnega kluba kalili nočni mir. Leta 2006 so lastniki, ki spadajo v poslovno skupino Sava, hotel prvič prenovili. Vložili so nekaj več kot 8 00 tisoč evrov, in to z namenom. Povečati vrednost zgradbe in jo nato prodati. Takrat, ob odprtju prenovljenega hotela, je takratni direktor Panonskih term Dušan Bencik sicer dejal, da so hotel prenovili, ker želijo v sklopu Savinega turizma objektu povečati standarde kakovosti in gostom ponuditi nekaj več. Po prenovi so si v ljutomerskem hotelu obetali celo povprečno letno zasedenost nad 70 odstotki. Vendar so bile to očitno le iluzije. Bencika ni več na tem delovnem mestu, njegovi nasledniki pa so ob pogledu v računovodske knjige ugotovili, da hotel Jeruzalem ne prinaša dobička. Zato je prihodnost ljutomerskega hotela od prihodnjega četrtka negotova. Poleg tega da iz Zdravilišča Radenci še niso sporočili, kaj bodo naredili, da hotel ne bo zaprt, se je sredi prejšnjega meseca pojavila še dodatna težava. Sistem za ogrevanje zaradi okvare namreč ne deluje, zato prenočevanje v hotelu ni možno. Zato bodo potrebna nova vlaganja, kar pa verjetno dodatno odbija tako sedanje kot tudi morebitne nove lastnike oziroma najemnike. Razstava ročnih del Rokodelska sekcija Kulturno-turističnega društva Ady Endre iz Prosenjakov- cev bo v tamkajšnjem gasilskem domu v soboto, 26. novembra, ob 14. uri odprla razstavo ročnih del, predvsem vezenin, ki jo bodo popestrili s priložnostnim kulturnim programom. Razstava bo jutri na ogled do 18. ure, v nedeljo pa med 10. in 18. uro. (se) Katarinin sejem Župnija Lendava, Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava in Turizem Lendava bodo danes v tem obmejnem mestu pripravili tradicionalni Katarinin sejem. Na Katarinin dan, praznik lendavske župnije, že vrsto let poteka sejem, na katerem prodajalci na stojnicah ponujajo suho robo, tekstil, izdelke iz lesa, igrače, med in medene izdelke ter še marsikaj drugega, tudi adventne venčke in druge izdelke, povezane z adventom. Sejem bo na Glavni ulici in na cerkve- nem trgu med 8. in 17. uro. (se) Raziskoval življenje cvenskega kmeta MIHA ŠOŠTARIČ Prlekija je bogatejša za novo delo z zgodovinsko vsebino. Profesor slo- venskega jezika in filozofije na Gim- naziji Franca Miklošiča v Ljutomeru dr. Miran Puconja, stanujoč na Cvenu pri Ljutomeru, je v sklopu tradicio- nalnih Miklošičevih dnevov predsta- vil 500 strani obsežno delo Slovenska kmečka kultura - Na Cvenu od zemlji- ške obveze do začetka tretjega tisočle- tja. "Danes živijo v Sloveniji le še štirje odstotki prebivalstva, kateremu je kmetijstvo izključni vir preživljanja. Vendar je ob tem še dovolj visok od- stotek tistih, ki na kakršen koli način ostajajo v stiku z zemljo in tako pred- stavljajo tudi v deagrariziranem okolju neke vrste kmečki kontinuum. Tako prva kakor tudi druga ugotovitev nas spodbujata, da si zastavimo vpraša- nje, v čem je bistvo kmečke kulture," je v uvod knjige zapisal Puconja, ki je imel gradivo za tisk pripravljeno že leta 2004, vendar se je šele letos, ob veliki pomoči vodstva ljutomerske gimnazi- je, odločil za izdajo za Prleke pomemb- nega knjižnega dela. "Knjigo pričenjam z najnovejšo dobo od osvoboditve leta 1945, nadaljujem z okupacijo, nato odprem obdobje, ki je najobsežnejše - med svetovnima vojnama, zaključu- jem pa z zemljiško obvezo leta 1848," je na predstavitvi knjige, kjer sta števil- nim obiskovalcem s prof. Cilko Jakelj skozi pogovor spregovorila o vsebini in nastanku knjige, povedal Puconja, ki je sicer večino podatkov za knjigo črpal z domačega Cvena, vendar se je v svojem delu, katerega osnova je nje- gova doktorska dizertacija, lotil tudi širšega ljutomerskega okoliša. "Doba je relativno dolga, ker je tudi časovna problematika, ki jo knjiga zapopada, obsežna," je dejal avtor. Težišče ana- lize je namreč na življenju cvenskih kmetij v zadnjih 150 letih. Poglaviten raziskovalni smoter je bil predvsem preučevanje kmetijstva, zato je avtorja kompleksna zasnovanost tovrstne ana- lize gnala v to, da je v obravnavo vklju- čil tudi druge vaške sloje. "Kvaliteto kmečke kulture cvenskega človeka, zlasti njeno celostno kulturno podobo, je bilo mogoče določiti le ob hkratnem upoštevanju tistih socialnih struktur, s katerimi se je ta komplementarno po- vezovala. To pa so vaški želarji, kočar- ji, dninarji in nasledki tistih družbenih odnosov, ki jih je prinašala upravna in politična vključenost Cvena v ma- lomestni oziroma trški Ljutomer, z njimi pa vključenost Murskega polja v širšo štajersko in kasneje pomursko regijo," je dejal Puconja ter dodal, da je največ etnološkega gradiva, ki ga je pridobival od še živečega prebivalstva na Cvenu ter v številnih arhivih, dalo obdobje med svetovnima vojnama. "Tisto, kar je cvenske kmetije v času med svetovnima vojnama postavlja- lo v specifičen ekonomski položaj, je bila zmožnost celotne samooskrbe in povrh še ustvarjanje tržnih presežkov." Puconja ugotavlja, da je bil materi- alni položaj večine tedanjih vaških so- cialnih slojev na Slovenskem "ukrojen v meje golega preživetja", pri cvenskih kmetih pa opazil v tem pogledu prio- riteto. "Do 20 hektarjev in več velike cvenske kmetije so predstavljale prave proizvodne obrate, na katerih je poleg kmečke družine dobila delo tudi šte- vilna kočarska in dninarska delovna sila. Ta je na cvenske kmetije prihaja- la tudi iz Prekmurja, Medžimurja in bližnjih Slovenskih goric," navaja Pu- conja, ki mogočne cvenske kmetije umešča predvsem pred svetovni vojni in med njiju kot pomembne za živelj, vse do Dunaja. "Delno je kriv za nasta- nek knjige prof. Slavko Kremenšek, ki je ob zagovoru mojega magistrskega Avtor knjige Slovenska kmečka kultura - Na Cvenu od zemljiške obveze do začetka tretjega tisočletja dr. Miran Puconja na predstavitvi skupaj s prof. Cilko Jakelj (Miha Šoštarič) dela začutil, da sem, izraženo malo po- hvalno, kapital za neko delo. Ker živim na zemlji, ker zemljo tudi delam, ker avtoksično doživljam usodo kmeč- kega človeka, bi bil lahko pravšnji za analizo kmečke kulture, ampak ne z ideološkega stališča, temveč konkretna struktura in populacija moje vasi, kjer so trdni kmetje, ki bi lahko bili poka- zatelj kmečke kulture," je še o povodu za nastanek knjige dejal Puconja, ki je z objavo poskrbel, da bodo podrobno- sti iz preteklosti ostale poznane tudi zanamcem.