URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Hitra cesta nuja, a kako do nujnega premika Kandidati za poslance v Mislinjski in Dravski dolini o tretji razvojni osi in vlogi civilne družbe pri umeščanju trase v prostor VOLITVE 2011 PETRA LESJAK TUSEK Domala večna koroška predvolilna tema je tretja razvojna os, vzpostavi- tev sodobne cestne povezave z osre- dnjo Slovenijo. Kandidati za poslance v volilnih okrajih Slovenj Gradec in Dravograd-Radlje ob Dravi so se opre- deljevali do vprašanja, v kolikšni meri naj država pri umeščanju tretje ra- zvojne osi v prostor upošteva stališča civilnih iniciativ in kako doseči kom- promis, ki ne bo več zavlačeval ume- stitve v prostor in posledične gradnje ceste. Objavljamo stališča tistih kandi- datov iz Mislinjske oziroma Dravske doline, ki so jih za predstavitev stališč na podlagi naše prošnje večinoma iz- brali v posamezni stranki, objava sta- lišča kandidata pa je odvisna tudi od tega, katere stranke oziroma posame- zniki so se sploh odzvali. Cesta za kakšno ceno? Matjaž Zanoškar, kandidat na Jan- kovičevi listi v Slovenj Gradcu, meni, da so mnenja lokalnih skupnosti pri umeščanju trase v prostor pomemb- na in jih je treba upoštevati, čeprav ima pri razpravah prednost stroka, ki pa mora pobudam civilnih inici- ativ odgovoriti oziroma najti reši- tve. Cesto nujno potrebujemo, a ne za ceno nezadovoljstva med občani ali škodljivih posegov v prostor, meni Zanoškar. Za bolj korenite posege bi se odločil Zmago Jelinčič Plemeniti, prvak SNS, kandidat v Dravski in Mi- slinjski dolini. Upoštevanje lokalnih razmislekov je pomembno, a ne sme biti podrejeno zasebnim interesom, ki jim je v prvi vrsti zgolj do zaslužka, meni Jelinčič. Je pa po njegovi oceni v skrajnem primeru treba poseči tudi po pravnih sredstvih, ki naj omogo- čijo hitrejšo pridobitev zemljišč za gradnjo, saj bo sicer koroški primer podoben izsiljevanjem na dolenjski avtocesti. Od civilnih iniciativ, ki jih največkrat tvorijo "konkretno zainte- resirani lastniki zemljišč ali objektov in nemalokrat nastopajo čustveno in zelo površno", je po mnenju kandi- data Zares v Mislinjski dolini Borisa Raja treba terjati konkretne predloge za drugačne rešitve, te pa potem pre- verjati in jih presojati. Iniciativam se lahko po Rajevem mnenju izognemo z doslednim, ažurnim in nezavajajo- čim obveščanjem, pri čemer je ključ- na tudi angažiranost lokalne politike. Zaščita kmetijskih zemljišč Peter Cesar, kandidat SLS v okraju Slovenj Gradec, bi se zavzel za izdela- vo hidrološke študije vplivov ceste na raven podtalnice. Predvideni posegi bodo po Cesarjevi oceni močno vpli- vali na vodni režim vodotokov in na kvaliteto življenja v dolini. Verjame, da je mogoče najti boljšo rešitev od sedanje in v večji meri upoštevati mnenja civilne iniciative, ob gradnji tretje razvojne osi pa ne bi smeli za- nemariti takojšnje posodobitve ob- stoječe ceste. Na upoštevanje načela nezasedanja kakovostnih kmetijskih zemljišč, izogibanja bivalnim nase- ljem in čim večjega sledenja trasam obstoječih cest opozarja Barbarba Rovere, kandidatka TRS v Dravski in Mežiški dolini. Načeloma ocenjuje, da "je konsenz o nujnosti cestnih povezav v regiji to- likšen, da bodo civilne iniciative na- sprotovale le iz resnično utemeljenih razlogov". Umestno bi se ji zdelo tudi omejevanje tranzitnega prometa za zmanjšanje onesnaženja okolja. Da se zavzemajo za cesto, ki bo v najmanj- ši možni meri prizadela kmetijska ze- mljišča in kmete, ter s tem za zdravo življenjsko okolje, poudarja kandidat NSi v Dravski dolini Janez Lavre. Po njegovem mnenju je nujno preučiti vse možnosti poteka ceste, najprej pa po- Cestna povezava iz Dravske doline v Mislinjsko je ena od številnih na Koroškem, potrebnih obnove, za odprtost regije navzven pa je potrebna sodobna hitra cesta. (Petra Lesjak Tušek) sodobiti obstoječe ceste, ker ne omo- gočajo več varnosti. Do ceste čim hitreje Da se pri gradnji infrastrukturnih projektov srečuje več interesov, ki niso vedno skladni, in je zato treba ločiti bolj pomembne od manj po- membnih po kriterijih števila ljudi, ki jih rešitve zadevajo, in glede na stro- kovne presoje, ugotavlja kandidat za poslanca na listi SD v Slovenj Gradcu Ivan Svetlik. Tistim, ki bi morali žr- tvovati zemljišča, bi morali dati ustre- zne odškodnine, niso pa dopustna izsiljevanja in blokiranja ter nerazu- mne podražitve, poudarja Svetlik. Da so lahko rešitve tudi primerne odško- dnine, meni kandidatka SDS v Dra- vski dolini Alenka Koren Gomboc, ki ocenjuje, da mora država upošte- vati mnenja lokalnih skupnosti, delno Vsakih pet let ista pesem JASMINA DETELA Ravenski svetniki so na izredni seji podali pozitivno mnenje k imenovanju Ivanke Stopar za ravnateljico organi- zacijske enote Srednje šole (SŠ) Ravne na Koroškem za mandatno obdobje petih let. Stoparjeva, sicer profesorica slovenščine in angleščine, na podro- čju šolstva dela že 32 let, ravnateljica je štirinajsto leto. Za vodilno mesto se je prijavila kot edina kandidatka in izpol- njuje tudi vse pogoje. Kljub temu se na občinskih sejah ob izrekanju mnenja vsakih pet let kot zgodba o jari kači vleče razprava o njenih (ne)kaznova- nosti, domnevnih prekrških ter mo- ralnih in drugih vrednotah. Tokrat je bil glavni razpravljavec novinec v svetniških klopeh Aljaž Verhovnik, ki je izpostavil govorice v zvezi z ravnateljičino domnevno prav- nomočno sodbo iz leta 2007. Opozoril je na še nekatera negativna mnenja, izrečena s strani učiteljskega zbora, in uvedbo videonadzora. Zanimalo ga je še, kje je bil objavljen razpis za delov- no mesto ravnatelja, ali je bil javen, da so se lahko prijavili še drugi kandidati. "Na šoli so pogosto težave z drogami, alkoholom, slabim učnim uspehom. To zagotovo ne more biti ravnatelju šole v ponos," je bil kritičen Verhovnik. Predsednica Kviaza Suzana Vodnjov je v odgovoru med drugim pojasnila, da je bil razpis objavljen v Uradnem listu najverjetneje zaradi nižje cene oglasa, kot jo omogočajo druga sred- stva javnega obveščanja. "V predpisa- nem roku se je prijavila le Stoparjeva, ki izpolnjuje vse pogoje, predložila je tudi dve potrdili o nekaznovanosti. Vodstvo Srednje šole Ravne oziroma ravnateljica Ivanka Stopar je očitno trn v peti nekaterim zaposlenim. (Petra Lesjak Tušek) Pravica vedeti Za komentar smo vprašali tudi Ivanko Stopar, ki meni, da ima vsak pravico vedeti za stvari, ki so se dogajale. So pa nekatere po njenih besedah že izpete. "S svojim delom in s tem, da ostajam na tem delovnem mestu, dokazujem svojo uspešnost. Omenjeni gospod je malo premlad, da bi lahko sodil o ne- katerih stvareh. Ko bo imel malo več 'kilometrine', bo nanje verjetno gledal drugače, z drugega zornega kota. Prav bi bilo, da bi se pozanimal obojestran- sko, ne da je prisluhnil le eni strani," meni Stoparjeva. Ob tem pove, da si je nekatere uradne dokumente - zapisnike učiteljskega zbora - pridobil po ne- pravi poti (ni vložil uradne zahteve), pa so mu jih v izogib nejasnostim, da karkoli skrivajo, kljub temu posredovali. Kamere, ki glasov ne snemajo, pa so na šoli uvedli zaradi tatvin in od takrat primerov kraje šolskega in dru- gega premoženja praktično ni več. (jd) Ima pozitivno mnenje sveta staršev in dijakov ter učiteljskega zbora," je ra- zložila Vodnjovova. Davorin Kragel- nik je dejal, da je to isto problematiko izpostavil pred petimi leti. "Verjetno sva imela istega informatorja. Kasneje sem preverjal nekatere informacije in ugotovil, da vse povedano ne drži," je svoj glas za obrazložil Kragelnik. Tudi Milan Škafar podpira aktualno rav- nateljico. "Ob vsakem razpisu se po- navljajo isti indici, sumi, obtožbe ... Verjamem, da se na SŠ dogajajo nepra- vilnosti, kje se pa ne! Dejstvo pa je, da na tej šoli ravnateljica kot taka ni pro- blem. Problem so nekateri ljudje, ki se z načinom njenega vodenja ne strinja- jo. Vem, da dobro dela, je zelo učinko- vita in ima veliko strokovnega znanja. Na SŠ večkrat prihajajo dijaki s slabim predznanjem in celotni kolektiv z njo na čelu se trudi, da pridejo do poklica," je dejal Škafar. Tudi Peter Oder jo pod- pira. Meni, da blatenje ravnateljice ni dobro in koristno, "saj se na tak način blati tudi naša šola". tudi civilnih iniciativ, če so predlogi slednjih realni. Meni, da bi morala država ljudi bolj seznanjati s potekom ceste in deli, za kar je načrtovalce večkrat prosila tudi občina, a ti niso imeli poguma, da bi načrte razgrni- li pred ljudmi. Vsako odlašanje z gra- dnjo hitre ceste je nedopustno, saj bi morala cesta za konkurenčnost Koro- ške biti že zgrajena, pa poudarja kan- didatka LDS v Mislinjski dolini Adela Korošec. Brez sodobne cestne poveza- ve bo možnost kakovostnega življenja na Koroškem močno okrnjena, ugota- vlja Koroščeva. Po njeni oceni je treba graditi na odsekih, kjer je konsenz do- sežen, za ostale pa z dialogom in ar- gumenti doseči kompromis, ki ne bo zavlačeval gradnje. Da zavlačuje država, ki nima resnega interesa in je predlagala in vztrajala pri različi- cah, ki so nesprejemljive zaradi eko- nomske gradnje, pa ugotavlja Tanja Klemenc Sekuti, kandidatka Desus v okrajih Ravne in Slovenj Gradec. Po- udarja, da je nujno upoštevati zahte- ve civilne družbe, saj ta ne nasprotuje tretji razvojni osi, temveč poudarja nujnost izgradnje ceste kot temelj za nadaljnji gospodarski razvoj Koroške in zahteva umestitev ceste na obrobje dolin. Da bodo poenostavili in pospe- šili postopke na ravni države, pa zago- tavlja kandidatka na Virantovi listi v Slovenj Gradcu Mateja Rudolf, na lo- kalnih skupnostih pa je, da najdejo soglasja. Zaradi omejenih finančnih virov bo po mnenju Rudolfove po- trebno financiranje infrastrukturnih projektov s koncesijami ali javno-za- sebnimi partnerstvi, projekti za de- centralizacijo Slovenije pa morajo biti finančno zdravi in prinašati koristi za povečanje blaginje državljanov. Vsak prispeva po svojih sposobnostih" Med osmimi skupinami so v Mežici nastopili tudi domačini, Orffova skupina CUDV Črna. Instrument v rokah vsakega člana je igral drugačen ton, ob pravilnem zapored- ju pa so s skupnimi močmi iz njih izvabljali prijetne melodije, med drugim tudi Odo radosti. (Jurij Berložnik) "Orffova glasbila so zelo primerna za populacijo otrok, mladostnikov in od- raslih s posebnimi potrebami, saj lahko vsak član po svojih sposobnostih prispeva h glasbi Orffovega orkestra," je povedala Katja Srebre, skupinska ha- bilitatorka, zaposlena v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) v Črni na Koroškem. Na tokratnem, šestem srečanju Orffovih skupin, ki ga CUDV organizira vsako drugo leto, je nastopilo 107 glasbenikov iz osmih skupin, pripeljali so se iz Vipave, Ajdovščine, Ljubljane, Litije, Lendave in Radovljice. Nastopili so tudi domačini iz CUDV Črna, ki pa so se tokrat morali na nastop peljati, kajti srečanje je bilo v Mežici, saj je Kulturni dom v Črni zaradi obnove zaprt. Županja občine Črna Romana Lesjak je nastopajočim čestitala in jih iz- postavila kot dokaz, da lahko vsakdo v življenju dosega uspehe, če se potrudi. "Dejavnosti gojencev našega centra nas niti slučajno ne presenečajo, ampak so postale del črnjanskega vsakdana, na njih smo ponosni, zaposlenim pa hvale- žni," je povedala Lesjakova. Vršilka dolžnosti direktorja CUDV Vojka Lipovšek je nastopajočim zaželela prijeten dan z veliko glasbe in plesa v družbi novih in starih prijateljev. Po koncertu v Mežici so srečanje nadaljevali v Črni, kosilu je sledila zabava s plesom. (jb)