URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

GLAS LJUDSTVA Ali podjetja v Pomurju dovolj spodbujajo inovativnost? Da Ne Glasujte in komentirajte na www.vecer.com/ pomurje Odgovor na prejšnje vprašanje Bi uporabljali javni potniški promet, če bi ta imel ugodnejši vozni red in cene? 59 % Da 41 % Ne Število glasov: 205 VASE MNENJE na www.vecer.com Eko tržnica Do konca decembra bodo vsak petek po 15. uri domači eko proizvajalci na stojnicah v avli nakupovalnega centra BTC CITY v Murski Soboti ponujali ekološko pridelana živila. (se) Jesensko srečanje na Predarlskem Po prenehanju delovanja zdomskega društva Slovenija pred dvema letoma v avstrijski zvezni deželi Vorarlberg deluje le še slovensko kulturno dru- štvo Mura, ki ima okoli 90 članov, vodi pa ga Marjan Fujs. 15 let je pokrovitelj društva občina Šalovci. Dvakrat na leto se naši zdomci srečajo z znanci in pri- jatelji iz domovine. Tako tradicionalno jesensko srečanje bo v soboto, 26. no- vembra, v Brederisu, kjer je sedež dru- štva. Lačni in žejni zagotovo ne bodo, saj bodo na krožniku domače koline z bujto repo, retaši in goričko kapljico. Da pa bo tudi veselo in razgibano, bo po- skrbel ansambel Vikend bend. Pričaku- jejo tudi goste iz Nemčije in Švice. (jk) Ustaviti želijo beg možganov V Črenšovcih snujejo projekte za nadaljnji razvoj dobro infrastrukturno opremljenost in gospodarsko lego na stičišču štirih držav, ki je z izgradnjo pomurske av- toceste lahko še bolj zanimiva za mo- rebitne vlagatelje. "Med slabostmi je pomembno omeniti, da prevladujejo delovno intenzivne panoge, ki nimajo tako visoke dodane vrednosti in tudi ustvarijo manj prihodka na zaposlene- ga," je dodal Borut Slavič in svetoval, da naj bo rast podjetij v prihodnje bolj kvalitativna kot kvantitativna. Povezovanje med gospodarstvom in občino ter institucijami znanja je na nizki ravni. Sodelovanje ni ustre- zno razvito in ga je treba izboljšati, pri čemer mora svojo vlogo odigrati tudi občina oziroma stremeti k povezova- nju z drugimi občinami in instituci- jami ter formirati na primer regijska gospodarska središča, lokalni podje- tniški center ali druge neformalne or- ganizacije," je še izpostavil Slavič. Jožef Horvat se je strinjal, da raz- meroma nizka izobrazbena struktu- ra pomeni eno od ovir pri razvoju, opozoril pa je tudi na beg možganov. "Menim, da bi morali v javni razpra- vi doreči, katerim področjem bomo dali prioriteto. Občina vsekakor nima vzvodov, da bi gradila podjetja, ima pa možnosti, da z nekaterimi aktivnost- mi spodbuja podjetništvo," je pripo- mnil Horvat. Anton Radman je menil, da jih to, da se večina njihovega oze- mlja nahaja na območju Nature 2000, omejuje pri razvoju turizma. Vlado Žalik je predlagal, da bi v občinskem središču zgradili objekt, v katerem bi uredili prostore turistično-informa- tivnega centra, vinoteko ter omogoči- li prodajo izdelkov domače obrti. "Pozdravljam ta korak, s katerim se je občina odločila, da celovito pri- stopi k definiranju razvoja občine, ne le za naslednjih pet let, ampak se po mojem zdaj lahko postavijo temelji za razvoj še za daljše časovno obdobje," je poudaril Drago Dervarič, ki meni, da je treba ugotoviti, katere so njiho- SILVA EORY Na zadnji seji občinskega sveta Čren- šovci so svetniki osrednjo pozornost namenili osnutku občinskega razvoj- nega programa za obdobje 2012 do 2017. Predstavnika podjetja BS podje- tniško in finančno svetovanje Borut in Damijan Slavič iz Križevcev pri Ljuto- meru sta najprej predstavila obsežno gradivo, ki na 126 straneh prinaša tako analizo stanja kot nabor projek- tov za naslednjih pet let. Svetniki so prižgali zeleno luč, tako da je osnutek temeljnega programskega dokumenta zdaj že v javni razpravi, ki bo trajala do 15. decembra. Občina Črenšovci, ustanovljena je bila leta 1995, se razprostira na 34 kva- dratnih kilometrih površine in vklju- čuje naselja Črenšovci, Trnje, Žižki ter Gornjo, Srednjo in Dolnjo Bistri- co, v katerih skupno živi 4137 prebi- valcev. Od leta 2007 so v občini veliko pozornosti namenili izgradnji, pre- novi ali dokončanju infrastrukture, predvsem cest, komunalnega omrež- ja in nekaterih objektov, nekaj pro- jektov pa je bilo usmerjenih tudi na področje človeških virov in sociale ter izobraževanja. Skupno so za inve- sticije v tem obdobju namenili 14 mi- lijonov evrov, pri čemer je za razvoj gospodarstva najpomembnejša ure- ditev obrtne cone Ogradi, ki leži na južni strani Črenšovcev in se razpro- stira na površini 9,2 hektarja. V lasti občine je trenutno 4,2 hektarja nepo- zidanih stavbnih površin, preostale so v zasebni lasti. V obrtni coni trenutno delujejo trije poslovni subjekti, želja občinskega vodstva in svetnikov pa je, da bi jih v bližnji prihodnosti privabili še več in s tem poskrbeli tudi za nova delovna mesta. Konec letošnjega junija je bilo namreč v občini 381 registrira- nih brezposelnih oziroma 19,8 odstot- ka delovno aktivnih prebivalcev. Po besedah Boruta Slaviča bi bilo treba v prihodnje še bolje izkoristiti Tudi Kleklov dom potrebuje prenovo. (Silva Eory) Zagotoviti zdravo in neoporečno vodo Med 46 projektnimi predlogi je v osnutku razvojnega programa v ospredju izgradnja novega vodovodnega sistema in v okviru projekta pomurski vo- dovod zagotovitev zdrave in neoporečne vode vsem prebivalcem občine Črenšovci. Treba bo urediti tudi zbirni center za ločeno zbiranje komunal- nih odpadkov. Velike rezerve so še v učinkoviti energetski oskrbi, pri čemer bi bilo treba izkoristiti vse razpoložljive potenciale varne rabe energije in najti možnosti povečanja energetske učinkovitosti ter izkoriščanje narav- nih virov energije, kot so biomasa, sončna in geotermalna energija. Eden od pomembnejših projektov je revitalizacija mrtvice Bobri, posodobiti bi bilo treba tudi nasip na odseku Melinici-Gornja in Dolnja Bistrica. Na področju šolstva se bo treba odločiti, ali zgraditi novi vrtec pri OŠ Črenšovci ali pa obnoviti stavbo na obstoječi lokaciji. Tudi zgradba šole in vrtca OŠ Prežiho- vega Voranca na Srednji Bistrici je potrebna obnove, enako pa tudi Kleklov dom, leta 1923 zgrajen objekt, v katerem se nahaja sedež občinske uprave. ve prednosti in priložnosti, ter najti način in sredstva, da jih tudi izkori- stijo. Poleg tega ocenjuje, da potrebu- jejo organizacijo oziroma institucijo, "ki bo gonilo razvoja in hkrati skrbnik že zgrajenega". Štefan Gyurica je izpo- stavil, da je prioritetna naloga napelja- va vodovodnega omrežja, ne smejo pa pozabiti na pospeševanje gospodar- stva in turizma, pri čemer sam opaža predvsem pomanjkanje interesa za razvoj kmečkega turizma. "Opozar- jam tudi, da nimamo določenih ob- močij, predvidenih za stanovanjsko gradnjo, zato nam mladi odhajajo," je dodal Gyurica, medtem ko se je Bojan Kerčmar strinjal s tistimi, ki so trdili, da je bolj kot v izgradnjo cest in kole- sarskih stez treba pozornost usmeriti k drugim prioritetam, predvsem go- spodarstvu v povezavi s kmetijstvom. "Predvsem bi morali motivirati in usposabljati kmetijsko populacijo za neki sodobnejši način pridelave in tr- ženja ter povezovanja v turistično po- nudbo," je še poudaril Kerčmar. Zlatoporočenca Knuplež Slavica in Rudi Knuplež iz Očeslavcev sta poročena 50 let. (Ludvik Kramberger) Zakonca Slavica in Rudi Knuplež iz Očeslavcev pri Radencih sta praznovala 50 let zakonskega življenja. Slavica se je rodila 1939. leta pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Po osnovni šoli je pet let delala v Palomi. Po poroki je ostala doma in se posvetila vzgoji štirih otrok, ki so jo obdarili z devetimi vnuki in pravnukoma. Z možem Rudijem, ki se je rodil 1937. leta na Spodnji Velki, sta si dom najprej ustvarila na Spodnji Velki, sedaj pa že 22 let živita v Očeslavcih. Rudi je nekaj časa delal kot gradbenik v Ljubljani, nato pa vse do 1991. leta, ko se je upokojil, v Palomi. Ob tem je pomagal ženi in otrokom pri vodenju kmetije, ki jo sedaj vodi sin Janez. (Ik) Zbirali so sredstva za klaviaturo Na dobrodelnem koncertu mladih glasbenikov so zbirali denar za nakup prenosne klaviature za Osnovno šolo Križevci. (Anita Govekar) Kulturni dom v Križevcih pri Ljutomeru je bil prizorišče dobrodelnega koncerta Z glasbo za glasbo, katerega pobu- dnik je bil prleški pianist in pevec Marko Pascal Rožman, ki je publiki predstavil vse svoje avtorske posnete in še ne- posnete skladbe. Na koncertu, na katerem so zbrali 630 evrov za nakup prenosne klaviature za Osnovno šolo Kri- ževci, sta ga spremljala Aljaž Vezonik s kitaro, Rožmanov sošolec v četrtem letniku Škofijske gimnazije Maribor, in dijakinja drugega letnika te gimnazije Tajda Voroš z violi- no, gostja večera pa je bila pevka Maja Seršen. (mš) Mozartov večer Oddelek za petje Glasbene šole Murska Sobota (GŠMS) pri- reja danes, v petek, ob 18. uri v dvorani GŠMS Mozartov večer. Predstavili bodo Mozartova dela, od preprostih otroških pesmi do zahtevnejših samospevov, koncertnih in opernih arij ter drugih komornih del. Pod mentorstvom Gabriele Bratina bodo nastopili: Marija Zanjkovič, Matjaž Zanjkovič, Julija Fajhtinger, Tanja Kološa, Tomaž Gre- gorec, Felicita Heric Taškov, Klavdija Vrečič in Sandra Ulen. Korepetitor bo Predrag Šantek. Kot gostje bodo na koncertu nastopili še: godalni kvartet učiteljev godal pod mentorstvom Polone Žohar, učenci oddelka za kla- rinet Živa Vigali, Timi Bencak in Aleš Horvat pod men- torstvom Željka Ritlopa, Tomi Bušinoski (bas) in Damjan Kuzma (tenor). Kvartet učiteljev godal sestavljajo Polona Žohar (violina), Zora Vrečič (violina), Mihail Petrov (vio- lina) in Samir Azzeh (violončelo), z njimi bo nastopila še Edita Žalik (kitara). Z dogodkom zaznamujejo 220. oble- tnico Mozartove smrti. (ng)