URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Z evropskimi sredstvi nad pomanjkanje vode V Mežiški dolini bodo na obstoječi vodovodni sistem vgradili elemente za potrebe akumuliranja izgubljene količine vode JASMINA DETELA V normalnih razmerah obstoječi vodovodni sistem s svojimi vod- n i mi viri zadostuje oskrbi n a nj priključenih uporabnikov iz občin M e ž i c a, P r e v a l je in R a v ne na Koroškem. Težave se pojavijo v sušnih obdobjih, ko primanjkuje pitne vode predvsem pri višje ležečih upor- a b n i k i h. Zato so o m e n j e ne občine pristopile k projektu Uravnoteženje vodovodnega sistema v Mežiški dolini z na- menom zagotavljanja zadostnih količin pitne vode v vseh letnih obdobjih, ne da bi bilo treba aktivirati dodatne vodne vire. Posamezni investicijski vložki predstavljajo vlaganja v izgrad- njo vodohranov in povezovalne cevovode do obstoječih vodovod- nih cevi. Največja hiba je neuravnoteženost sistema Kot je pojasnil Primož Praper iz podjetje Eutrip, ki je pripravilo potrebno investicijsko dokumen- tacijo, je slaba uravnoteženost ce- l o t n e ga v o d o v o d n e ga s i s t e ma Mežiške doline njegova največja hiba. Problem predstavljajo iz- redna sušna obdobja spomladi in jeseni pa tudi poleti, ko primanjku- je pitne vode pri višje ležečih up- orabnikih. Ob tem velja poudariti, da na sistem priključeni uporab- niki sicer pijejo kakovostno pitno vodo. "Slaba uravnoteženost celot- nega sistema poslabšuje stanja na področju dobave vode predvsem v občinah Ravne in Prevalje, medtem ko je Mežica glede tega na boljšem, saj se napaja iz vodnega vira Šumc iz nižje postavljenega vtoka v lastni sistem. Je pa v Mežici problem, da se ta napaja z vodo s prevelikim tlakom. Sicer pa v celotnem sistemu priman- jkuje zbiralnikov, razbremenilnikov, zmogljivejših črpališč in vodne avto- matike. K zmanjšanju količine vode v sušnih obdobjih dodatno prispevajo znatne masne izgube v sekundarnem omrežju. Deli omrežja po starih mes- tnih jedrih Raven, Prevalj in Mežice so starejše izvedbe, tudi izpred druge svetovne vojne. Občine so se skupaj z javnim komunalnim pod- j e t j em trudile postop- no sanirati najbolj kritična mesta v smislu pre- p u s t n o s t i, n o v e j š ih ma- t e r i a l ov in k o l i č i n, a so kljub temu vodne izgube v teh conah nad dopustni- mi. Povprečne izgube v sistemu so ocenjene nad 20 odstotkov, posamez- ni segmenti presegajo 30 odstotkov," je pojasnil Praper. Kandidirali bodo za evropski denar Z namenom lažje pre- mostitve sušnih ob- (Arhiv Večera) Lastni projekti za večjo ekonomičnost in varnost "Pripravljamo vse, da bomo do leta 2015 dosegli ceno premoga, kot je predvidena za blok 6, 2,25 evra za gigadžul," pravi Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje Velenjčani so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi razvojnih dosežkov domačega Premogovnika. (Franc Kramer) FRANC KRAMER Velika dvorana velenjske občine je bila v sredo zvečer premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli prisluhn- iti predstavitvi razvojnih dosežkov Premogovnika Velenje (PV). "Z njimi smo presenetili tuje strokovnjake na nedavnem mednarodnem kongresu v Ljubljani, zdelo se nam je prav, da jih predstavimo tudi domačinom v Šaleški dolini, s katerimi živimo," je o odločitvi za to predstavitev dejal di- rektor Premogovnika Milan Medved. Kot vrhunski dosežek šteje velenjs- ko odkopno metodo, ki ne pomeni le pridobivanja premoga. "Pomeni ce- loten ciklus od pridobivanja premo- ga do tega, da naravi dajemo prvotno podobo, ki je primerna za življenje." Z novim izvoznim jaškom do nižje cene PV zdaj na različnih področjih izvaja 29 ključnih razvojnih projektov, zadnji čas so mnogi usmerjeni predvsem v to, da bodo do leta 2015, ko bo začel de- lovati blok 6 v šoštanjski termoelek- trarni, dosegli ceno premoga 2,25 evra za gigadžul. Sicer pa že dve de- setletji dosegajo stalno rast kazalcev uspešnosti poslovanja. To dosegajo tudi s širjenjem odkopov tudi do 200 metrov. In z zmanjševanjem števila odkopov, saj imajo zdaj le dva. Za dosego nižje cene premoga je izred- nega pomena tudi novi izvozni jašek, ki bo stal 35 milijonov evrov, pomenil pa bo veliko racionalizacijo. Dušan Čižmek pravi, da bodo skrajšali trans- portne poti, dosegli večjo zanesljivost pozitivnih učinkov te naložbe, "izziva naše generacije", bo še več. Pripravljal- na dela so začeli v začetku leta, zdaj so pri gradnji jaška dosegli globino 25 metrov, do sredine naslednjega leta bo vse pripravljeno za "globljenje" do globine 500 metrov, celoten sistem naj bi začel delovati leta 2015. "Ves ta projekt je sad lastnega inženirskega in drugega znanja - vse od idejne usmer- itve v prostor do sedanjega podrob- nega projektiranja," pravi direktor. Tudi glavni izvajalci so Premogov- nikove hčerinske družbe, RGP, HTZ in PV Invest. Ne le ekonomičnost, tudi varnost Na sredini predstavitvi so opozo- rili, da vse ni usmerjeno le v večjo ekonomičnost, ampak tudi v večjo varnost v premogovniku, pri čemer je pomemben ustrezen informacijski sistem. "Pravočasna informacija rešuje življenja," je poudaril Vinko Kotnik, ko je predstavil alarmiranje izrivov in izbruhov jamskih plinov. Temu so pos- vetili veliko pozornost še posebno po letu 2003, po nesreči, ki je terjala dve življenji in povzročila veliko škodo. Pavel Skornšek je ob predstavitvi in- formacijskega sistema za podporo vzdrževanju IBM Maksimo, ki so ga izvedli skupaj s podjetjem Kopa, dejal, Za urbana naselja javni vodovod Javno komunalno podjetje Log upravlja s šestimi vodovodni- mi sistemi na območju o b č in Mežica, Prevalje in Ravne. Dolin- ski vodovod je največji in napaja tri občinske centre, Mežico, Pre- valje in delno Ravne na Koroškem. Po velikosti je drugi največji vodo- vod Kotlje in napaja kraj Kotlje ter zaselke Brdinje, Nadožnik, Kefrov mlin, Šance, Javornik-Tol- sti Vrh in Zelen Breg. Ostali štirje vodovodni sistemi so po obsegu manjši. Urbana naselja v vseh treh občinah se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda, svoje vodne vire in vodovode imajo le nekatere individualne hiše, ki se na javni vodovod še niso priključile ali pa obstajajo zakonski razlogi, da se to sploh ne bo zgodilo. dobji bodo v sistem vgradili elemente, ki akumulirajo sicer izgubljeno vodo. Slednje se trenutno pretakajo preko prilivov posameznih vodnih za- jetij. Na območju občine Ravne bodo zgradili dva vodohrana (v Dobji vasi in Kotljah), na Prevaljah bodo do- datno zgradili vodohran in manjši vodovod ter povezali različne veje vodovoda, v Mežici pa prav tako vodohran in nekatere povezave vodo- voda. Vsa zgrajena infrastruktura se bo povezala na obstoječi vodovodni sistem. Naložba je vredna 1,271.965,50 evra, od tega pričakujejo 869.825 ev- ropskih sredstev, občina Ravne bi zagotovila 217.551 evrov, Prevalje, 135.737 evrov in Mežica 48.850 evrov. Na javni razpis službe vlade za lokal- no samoupravo se bodo prijavili feb- ruarja prihodnje leto. Če bo šlo vse po načrtu, bi gradbena dela pričeli pri- hodnjo pomlad in jih zaključili do jeseni. da so z njim vzbudili zanimanje tudi pri družbi IBM, saj so jih povabili, da ga kot primer dobre prakse predstavijo na svetovnem forumu, saj česa takega v premogovništvu ni. Med več projekti, ki so jih predsta- vili, je bila seveda tudi velenjska od- kopna metoda, ki je v svetu vse bolj znana, PV pa si z njo obeta tudi še več dela na tujem. Navezali so že veliko stikov po svetu, s tujimi partnerji ustanovili skupno podjetje s sedežem v Singapurju, kmalu se nadejajo kon- kretnih del. "Vse kaže, da bomo no- silec del za modernizacijo enega od turških premogovnikov, ki želi v krat- kem času vzpostaviti približno tako proizvodnjo, kot jo imamo mi; več žal še ne smem povedati," je v sredo napo- vedal direktor Milan Medved. Vsakih pet let ista pesem Zgodba Stoparjeve je ob vsakem izrekanju v svetni- ških klopeh znova aktualna JASMINA DETELA Ravenski svetniki so na izredni seji podali pozitivno mnenje k imenovan- ju Ivanke Stopar za ravnateljico orga- nizacijske enote Srednje šole (SŠ) Ravne na Koroškem za mandatno obdobje petih let. Stoparjeva, sicer profesorica slovenščine in angleščine, na področju šolstva dela že 32 let, ravnateljica je štirinajsto leto. Za vodilno mesto se je prijavila kot edina kandidatka in iz- polnjuje tudi vse pogoje. Kljub temu se na občinskih sejah ob izrekanju mnenja vsakih pet let kot zgodba o jari kači vleče razprava o njenih (ne) kaznovanosti, domnevnih prekrških ter moralnih in drugih vrednotah. Tokrat je bil glavni razpravljavec novinec v svetniških klopeh Aljaž Verhovnik, ki je izpostavil govorice v zvezi z ravnateljičino domnevno prav- nomočno sodbo iz leta 2007. Opozoril je na še nekatera negativna mnenja, izrečena s strani učiteljskega zbora, in uvedbo videonadzora. Zanimalo ga je še, kje je bil objavljen razpis za delov- no mesto ravnatelja, ali je bil javen, da so se lahko prijavili še drugi kandidati. "Na šoli so pogosto težave z drogami, alkoholom, slabim učnim uspehom. To zagotovo ne more biti ravnatelju šole v ponos," je bil kritičen Verhovnik. Predsednica Kviaza Suzana Vodnjov je v odgovoru med drugim pojasnila, da je bil razpis objavljen v Uradnem listu najverjetneje zaradi nižje cene oglasa, kot jo omogočajo druga sred- stva javnega obveščanja. "V predpisa- nem roku se je prijavila le Stoparjeva, ki izpolnjuje vse pogoje, predložila je tudi dve potrdili o nekaznovanosti. Ima pozitivno mnenje sveta staršev in dijakov ter učiteljskega zbora," je ra- zložila Vodnjovova. Davorin Kragel- nik je dejal, da je to isto problematiko izpostavil pred petimi leti. "Verjetno sva imela istega informatorja. Kasneje sem preverjal nekatere informacije in ugotovil, da vse povedano ne drži," je svoj glas za obrazložil Kragelnik. Tudi Milan Škafar podpira aktualno rav- nateljico. "Ob vsakem razpisu se po- navljajo isti indici, sumi, obtožbe ... Verjamem, da se na SŠ dogajajo nepra- vilnosti, kje se pa ne! Dejstvo pa je, da na tej šoli ravnateljica kot taka ni pro- blem. Problem so nekateri ljudje, ki se z načinom njenega vodenja ne stri- njajo. Na SŠ večkrat prihajajo dijaki s slabim predznanjem in celotni kolek- tiv z njo na čelu se trudi, da pridejo do poklica," je dejal Škafar. Tudi Peter Oder jo podpira. Meni, da blatenje rav- nateljice ni dobro in koristno, "saj se na tak način blati tudi naša šola". Za komentar smo vprašali tudi Ivanko Stopar, ki meni, da ima vsak pravico vedeti za stvari, ki so se doga- jale. So pa nekatere po njenih besedah že izpete. "S svojim delom in s tem, da ostajam na tem delovnem mestu, do- kazujem svojo uspešnost. Omenjeni gospod je malo premlad, da bi lahko sodil o nekaterih stvareh. Ko bo imel malo več 'kilometrine', bo nanje verje- tno gledal drugače, z drugega zornega kota. Prav bi bilo, da bi se pozanimal obojestransko, ne da je prisluhnil le eni strani," meni Stoparjeva. Ob tem pove, da si je nekatere uradne dokumente - zapisnike učiteljskega zbora - pridobil po nepravi poti (ni vložil uradne zahte- ve), pa so mu jih v izogib nejasnostim, da karkoli skrivajo, kljub temu posre- dovali. Kamere, ki glasov ne snemajo, pa so na šoli uvedli zaradi tatvin in od takrat primerov kraje šolskega in dru- gega premoženja praktično ni več. č štajerski val In 8 7 , & M H z