URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Tito - skrivnost stoletja Prvi kompleksni politični življenjepis AVGUST DEMŠAR Tanek led V ponovljenem prvem razre- du je imel povprečno oceno tri, Dedijerju pa je kasneje rekel, da je bil tega leta "odličen učenec", "najboljši v razredu", najmlaj- šim jugoslovanskim učencem pa je nekoč povedal, kako je "skoraj vsako leto prejel prvo nagrado za učenje". V drugem razredu je imel dve petki - iz moralne vzgoje z vedenjem in dela na vrtu. V tretjem, v katerem je imel 21 ur neopravičenih izostankov, ni imel niti ene odlične ocene, v četrtem pa je ob 23 opravičenih in sedmih neopravičenih urah izostankov ponovno dobil pet iz moralne vzgoje. Razen iz moralne vzgoje je boljše ocene običajno prejemal pri petju, telovadbi in verou- ku. Njegovo ubogljivost in ver- nost je med prvimi opazil vaški župnik, ki ga je vzel za mini- stranta. To je bila prva javna dolžnost našega junaka. Od žu- pnika je za ministriranje preje- mal po tri ali štiri krajcarje. Šola za slabe učence Po končani nižji ljudski šoli se od leta 1905 do 1907 za po- rednim Josipom izgubi vsaka sled. To je prva praznina v nje- govem življenjepisu. V avtobiografiji, ki jo je Tito pisal v Moskvi leta 1935, je na- vedel, da je po končani "osnov- ni šoli" obiskoval "dva razreda meščanske šole", vendar ka- sneje ni nikoli več omenjal tega podatka. Leta 1952 je za revijo Life povedal in naslednje leto še za jugoslovansko izdajo Pri- spevkov za biografijo pono- vil, da je po končani vaški šoli "nekaj časa delal pri bratu svoje matere, kjer je bil pastir". Četrt stoletja kasneje je bilo v monografiji, ki so jo izdali v Zagrebu v Titovo čast, zapisa- no, da je od leta 1905 do 1907 obiskoval "dva razreda gradbe- ne šole", kar je bil verjetno ti- skarski škrat, ker se ta podatek ni pojavil nikoli in nikjer več. U g a n ko o m e š č a n s ki (gradanski) oziroma gradbeni (gradevinarski) šoli je poskušal razvozlati tudi glavni in odgo- vorni urednik Titovih Zbranih Knjiga Beograjčana Pera Simiča Tito - skrivnost stoletja je izšla pri založbi Orbis. del, ki je leta 1977 v neki beo- grajski monografiji objavil, da je mali Tito od leta l905 do l907 obiskoval "dva razreda podalj- šane šole, t. i. ponavljalnice". Kmalu se je pojavila tudi prva knjiga Titovih Zbranih del, v kateri ni bila omenjena nika- kršna "podaljšana šola" več, pač pa samo še tako imenovana Ponavljalnica, ki je tukaj prvič dobila tudi veliko začetnico. Medtem so odkrili do- kument, ki kaže, da je bilo v šolskem letu 1901/1902 v ku- mrovški šoli od 215 učencev 58 "ponavljavcev". Tako so po vseh skrivalnicah končno na- stale osnovne predpostavke za razrešitev prve uganke Titove- ga življenjepisa: tisti dve sporni leti je mladi Broz obiskoval šolo za ponavljalce, ker pa se takrat o tem ni smelo odkrito govoriti, so desetletja govorili o meščan- ski, nekakšni gradbeni oziroma o neki "podaljšani šoli". Tito pa je v resnici hodil v šolo za slabe učence, v kateri je pouk potekal ob četrtkih in nedeljah, med počitnicami pa je pasel živino pri svojem stricu v Sloveniji. Ta stric ga je nekoč tako užalil, da ga Tito ni nikoli več omenil. Vzrok so bili povsem navadni čevlji. Stric mu je oblju- bil, da mu bo konec leta kupil nov par, obljube pa ni držal, pač pa je Brozove čevlje, ki "so bili okrašeni", popravil za svojega sina, njemu pa dal par starih čevljev. Nečak mu tega ni nikoli od- pustil. Niti po stričevi smrti ni nikoli več stopil v njegovo hišo. Šele tik pred smrtjo je Tito ponovno vstopil v to hišo, vendar bolj zaradi matere, ki je bila v njej rojena, kot pa zaradi strica, je pripovedovala ena od Titovih sodelavk. Nikjer se ni mogel ustaliti Ko je končal nižjo ljudsko šolo, je Tito sanjal, da bo postal krojač in si sešil lepo črno obleko, toda načrt je padel v vodo tistega dne, ko se je v Kumrovcu pojavil njegov so- rodnik, avstro-ogrski štabni narednik. Običajna naredni- kova uniforma, okrašena z du- najskimi medaljami, je nanj naredila tako močan vtis, da se mu je narednik zdel kot ge- neral. Sorodnik je malega Jožo hitro nagovoril, naj gre v kan- tino 27. domobranskega polka Na Dunaju je privzel nekatere aristokratske navade avstro-ogrske vojske v okolici Zagreba in naj se tam izuči za natakarja. Nesojeni krojač pa je bil v kantini zelo hitro raz- očaran in je kmalu zapustil natakarstvo. Jezilo ga je, da je "navaden sluga" in da do pozne noči postavlja keglje na tamkaj- šnjem kegljišču. Potrkal je na vrata ključavničarske delavni- ce v Sisku in se prijavil za vajen- ca. V delavnici je vsak dan delal kot vajenec, dvakrat tedensko pa je od 17. do 19. ure obiskoval vajeniško šolo. Prvo šolsko leto 1907/1908 je obiskoval nižji tečaj, v kate- rem je ob koncu pouka dobil naslednje ocene: vedenje odlič- no, verouk dobro, branje prav dobro, računstvo dobro, poslov- ni spisi zadostno in strokovno risanje zadostno. V tem šolskem letu je imel 14 opravičenih in dva neopravičena izostanka. Naslednje šolsko leto je imel opravičenih vseh 14 izostan- kov, slabši sta bili oceni iz ve- denja (pohvaljen) in računstva (zadostno), vendar pa je napre- doval pri risanju in je namesto zadostne dosegel dobro oceno. V šolskem letu 1909/1910 je imel devet opravičenih in en neopravičen izostanek in je padel iz računstva, v zadnjem šolskem letu, 1910/1911, v ka- terem je imel osem opraviče- nih izostankov, pa mu je komaj uspelo dokončati razred. Pri vseh šestih predmetih je do- segel najnižjo, komaj zadostno oceno, samo pri vedenju je bil pohvaljen. Tako je Joža končal svoje redno šolanje, njegovo ka- riero pa je že na začetku zazna- moval avanturizem. Potem ko je postal ključav- ničarski pomočnik, se ni mogel PERO SIMIC nikjer ustaliti. V neki ključav- ničarski delavnici v Zagre- bu je delal dva meseca, nato je štiri mesece in pol delal v me- hanični delavnici prav tako v Zagrebu, osem mesecev je bil zaposlen v kovinarski tovar- ni v Sloveniji, potem pa se je začela njegova odisejada po srednji Evropi. V Čenkovu v bližini Prage se je zadrževal sto, v češki tovarni Škoda pa samo deset dni. Po nekaj dni je delal v Munchnu, Manheimu in Ruhru, dvajset dni v dunajski tovarni mostov. Samo v avstrij- skem Daimlerju mu je uspelo ostati deset mesecev. V tej to- varni je delal tudi pri preizku- šanju novih avtomobilov, ki so razvijali hitrost približno 25 ki- lometrov na uro. Na Dunaju, kjer mu je leta 1912 precej pomagal starejši brat Martin, je privzel nekate- re aristokratske navade, zaradi katerih mu kasneje mnogi niso nikoli verjeli, da je bil kakorko- li povezan z blatnim Kumrov- cem. Pri neki dunajski dami je obiskoval pouk klavirja, neki starejši učitelj pa ga je učil ple- sati. Že takrat je bil rad lepo urejen: "Vedno se je lepo oblačil," je pripovedoval njegov brat Martin, "in ko se je zvečer pri- pravljal, da pojde ven, sem vedel, da gre ali na kakšen tajni politični sestanek ali pa je zme- njen s kakšno lepo ločenko." Rokovanje s članom cesarske družine Konec leta 1912 so ga vpoklica- li v tehnično službo dunajske- ga arzenala, osrednjo armadno skupino avstro-ogrske monar- hije. Z marljivim izpolnjeva- njem vojaških obveznosti je že na začetku pritegnil pozornost svojih starešin, ki so mu omo- gočili, da je dokončal podofi- cirsko šolo in postal najmlajši izvidniški vodnik v 25. domo- branskem polku, po neki nje- govi zgodbi pa celo v vsej avstro-ogrski vojski. Nadreje- ni so mu izpolnili še eno željo: omogočili so mu, da se uči in izpopolnjuje v mečevanju, za kar se je oddolžil tako, da je osvojil naslov prvaka 25. do- mobranskega polka v tej špor- tni panogi, kmalu zatem pa še z osvojitvijo drugega mesta na tekmovanju najboljših meče- valcev avstro-ogrske vojske. 5 81 Splošno vzdušje je bila mešanica potrtosti, zmede, negotovosti in vedno bolj navzočega strahu. Govoric in ugibanj se je nabralo toliko, da so v celoti izgubile na verodostojnosti. Nihče ni verjel nikomur. Nihče ni bil prepričan, da je bila Sanja zadnja žrtev. Uči- telji so se začenjali bati za svojo kožo. Kaj, če sem naslednji jaz? Skupina značajsko šibkejših, ki ji je v zadnjih letih uspelo do- končno opustili kajenje, je pred glavnim vhodom z mešanico sramu in slabe vesti na vso moč kadila. Policisti so prispeli ob šestnajsti uri in petintrideset minut. Modro-beli policijski kombi so parkirali na parkirišču za šolo, približno tam, kjer je bila ubita Tjaša Kocen. Drugi avtomobil so zapeljali pred glavni vhod, približno tja, kjer je umrla Sanja Kle- menčič. Dva uniformirana policista sta se postavila pred zadnji, dva pred glavni vhod v šolo. Ostali so odšli v zgradbo. Napotili so se proti zbornici. Prihod policije je potekal mirno, brez siren in utripajočih luči. Samo pripeljali so se in zavzeli svoja mesta. Mimoidoči sploh niso opazili, da se dogaja kaj posebnega. Tudi zato ne, ker so se na pri- sotnost policije okoli rumene šole v zadnjih tednih že kar nekako navadili. Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je vstopil brez trkanja. Z njim so vstopili Ivana Premk, Marko Breznik in Oskar Brajdič. Ta si je s pozornim poslušanjem, kaj o kolesu znamke Scott govori Blaž Mizani, prislužil precejšen del zaslug pri razre- šitvi primera Breza. Prisotnost pri aretaciji je bila nekakšna na- grada. Brajdič je zaprl vrata in se s hrbtom naslonil nanje. Tukaj ven se do nadaljnjega ne more, je sporočala njegova gesta. Prihod kriminalistov bi težko izzval več presenečenja in za- nimanja. Ves učiteljski zbor se je zastrmel vanje. Obiskov krimi- nalistov so bili na šoli sicer vajeni, a ne nenapovedanih in ne v trenutkih, kot je bil tale. S sejo še niso prišli daleč, že začela se je pozneje, kot je bilo na- črtovano. Ravnokar je Magda Pintar brala tisto, kar je kot nekrolog pripravila ob smrti, kot je zapisala, moje najdražje Sanje. Učiteljev ni presenetil le nenapovedan vdor na sejo, ampak še nekaj, zaradi česar so zaslutili, da obisk ne bo podoben prejšnjim. To je bil izraz na obrazu Martina Vrenka. Glede Vrenkovega izraza: Na obrazu se mu je videlo, da je z mislimi pri stvari, da natanko ve, kje je in kaj hoče. Odločnost, recimo, bi bil ustrezen izraz. Ker se je višji kriminalistični inšpek- tor ponavadi zdel, kot da ne ve, kaj naj sam s seboj, in ni kazal zanimanja za početje okrog sebe, je bila tokratna sprememba še toliko bolj opazna. Teatraličnost trenutka je pretrgala Magda Pintar. Med branjem je stala, zato se je Vrenkov pogled najprej ustavil na njej. "Dober dan, gospod inšpektor," je v imenu kolektiva rekla Pin- tarjeva. Vrenko je odzdravil. "Dobrodošli na žalni seji v spomin na naše tragično premi- nule kolegice. Dovolite mi, da dokončam misel, ki sem jo name- nila Sanji." Martin Vrenko je prikimal. Zdaj se res ne mudi več. Oseba, ki jo iščejo, je tukaj. "S Sanjino smrtjo je s te šole odšlo nekaj, česar se ne da nado- mestiti. Izgubili smo del svoje duše. Sanja je bila nedolžna, iskre- na in preprosta. Kot ravnateljica bi na tej šoli storila marsikaj. Da, potrebovala bi pomoč, ampak tukaj nas je kar nekaj, ki bi ji po- magali z vsemi močmi. Upam ... upam, da bomo mi, ki ostajamo, nadaljevali v duhu, ki ga je zastavila. Vsem nam želim, da bi nam uspelo šolo ponovno postaviti na noge in jo narediti takšno, kot si jo je v mislih izgradila naša Sanja." Magda Pintar je prepognila papir, s katerega je brala, in ga od- ložila na mizo. Roman je izšel pri založbi Sanje. Pisma bralcev Na MOL kažejo s prstom na druge (2) Pisma bralcev, 11. 11. 2011 Pismo stanovalcev Fondovih blokov Na MOL kažejo s prstom na druge (2), ki je bilo objavljeno v vašem časopisu, temelji na neresnicah in s tem zavaja javnost. Glede na to, da gre za pismo sta- novalcev Fondovih blokov, se v od- govoru dotikamo izključno tematike zemljišča parc. št. 312 k. o. Bežigrad. Iz dokumentacije, ki jo je MOL prido- bila s strani UE Ljubljana, Izpostava Bežigrad, je razvidno, da so stanoval- ci Fondovih blokov v letih od 1998 do 2002 UE Ljubljana, Izpostava Ljublja- na Bežigrad, zaprosili za določitev funkcionalnega zemljišča k objek- tom. V ta namen jim je UE Ljubljana izdala štiri odločbe o določitvi funk- cionalnega zemljišča k njihovim objektom. Nobena od odločb ne zajema ze- mljišča parc. št. 312 k. o. Bežigrad, saj je navedena parcela od objektov ločena z javno potjo (Koroško ulico), ki je ob- stajala že ob zaključeni gradnji Fondo- vih blokov. Po podatkih, s katerimi razpolaga- mo, do junija 2004 (do katerega je bilo po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor možno z odločbo upravne enote določiti funkcionalno zemljišče k večstanovanjskim stav- bam) lastniki Fondovih blokov niso vložili nobene vloge za določitev funk- cionalnega zemljišča za parc. št. 312 k. o. Bežigrad. Očitno je torej, da je bilo lastni- kom stanovanj v Fondovih blokih vse do začetka izvedbe projekta Plečni- kov stadion povsem jasno, da zemlji- šče parc. št. 312 k. o. Bežigrad nikakor nikoli ni predstavljalo pripadajoče- ga "prej funkcionalnega" zemljišča k objektom. To potrjujejo tudi številne odplačne najemne pogodbe za vrtič- ke na zgoraj navedeni parceli, ki so jih imeli stanovalci Fondovih blokov (la- stniki stanovanj) sklenjene že v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja s KS Stadion (na podlagi sklepa IS Občine Ljubljana Bežigrad), kasneje pa s prav- nim naslednikom občine Bežigrad, tj. MOL. Glede na gornje navedbe je povsem jasno, da je stališče MOL v zvezi z ze- mljiščem parc. št. 312 k. o. Bežigrad povsem enako, in to je, da gre za ze- mljišče, ki je v lasti MOL. Simona Remih, načelnica Oddelka za ravnanje z nepremičninami MU MOL, in Tadeja Maček, vodja Odseka za evidenco nepremičnin in zemljiškoknjižno urejanje Odgovorna je NLB (2) Pisma bralcev, 19. 11. 2011 V zvezi z zapisom gospoda Armina Mulahusica, Profin Invest, ki je bil objavljen v Večeru v rubriki Pisma bralcev na temo projekta poslovnega centra v Sarajevu, želimo še enkrat iz- postaviti, da bo uprava NLB v primeru, če bo ugotovila nezakonitosti, nemu- doma ukrepala in o njih obvestila pri- stojne organe oziroma institucije. Če kdo drug razpolaga z indici, dokazi ali informacijami, ki nakazujejo na neza- konitosti v postopkih, pričakujemo, da bo postopal enako in jih posredo- val organom pregona. Izraženih mnenj ne želimo komentirati preko medijev, naj pa vseeno opozorimo, da je vrsta navedb, povezanih z upravo banke, ne- resničnih, očitki o njenem domnevno nezakonitem ravnanju pa so neuteme- ljeni. Samo kot primer navajamo, da je bila interna revizija projekta sprože- na pred nastopom mandata sedanje uprave. Takrat je nastala tudi večina pravno zavezujočih dokumentov. Mojca Strojan, odnosi z javnostmi NLB, Ljubljana Novejše neprimerne ureditve in saditve v Mariboru Kljub temu da imamo v Mariboru številne krajinske arhitekte, so neka- tere novejše ureditve odprtega pro- stora oblikovno neprimerne. Izbrane rastlinske vrste ne ustrezajo, kar bo zahtevalo zelo draga vzdrževalna dela, predvsem ob cesti. Nekdaj je bivša Ko- munalna direkcija vsaj povabila kra- jinske arhitekte k sodelovanju in si pridobila rešitve za manjše zelenice. Tudi nasvete krajinskih arhitektov so včasih želeli in jih tudi celo upoštevali. Med take novejše sporne ureditve spada ureditev ob Partizanski cesti v povezavi z ureditvijo nekdanje Sveto- zarevske ulice, kjer gre za nemogočo združbo rastlin, celo za kombinacijo trate in visokih grmovnic na majhni površini. Na južni strani nekdanje Svetozarevske ulice se je nekdo igral s pušpanom in plazečo trdolesko na zelo ozki površini, ne da bi pomi- slil na preraščanje in pozimi na sol. Ob Ulici kneza Koclja bo pušpan ob cesti prej ali slej propadel zaradi suše in soli. Z leti pa bo treba ob isti ulici drevesa v sredinskem pasu rezati, ker bodo veje silile v cestni profil, kot se je nekdaj dogajalo ob Mladinski ulici, kjer pa je bilo le več prostora. Na Trgu Leona Štuklja so zasajene celo breze, jelše, magnolija, mokovec (vrsta jere- bike), okrasne hruške, ki se nikoli ne sadijo na utrjenih površinah. Jesen- ska barvitost bo v celotnem nasadu rumena in ne v raznih barvah, kot je napovedal projektant. Le mokovec bo imel nekaj rdeče barve, če ga ne bo napadel kapar. Ob zahodnem delu Gregorčičeve ulice so tudi na novo zasajene hruške, ki jih je že napadla rdeča pegavost, in upam, da se ne bo pojavil še hrušev ožig, čeprav so bolj odporne proti tej bolezni. Pod težo snega pa se veje hruškam v mladosti rade lomijo. V številnih urbanističnih doku- mentih imamo register drevnin za Maribor, ki je nastal na osnovi večle- tnih izkušenj, vendar se ne upošteva, raje mečemo denar skozi okno. Mag. Niko Stare, Maribor