URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Rekli so Kot Schroder in Thatcherjeva Stanislav Kovač, ekonomist in pu- blicist, v Financah: "Ker je Sloveni- ja bankrotirana država in živimo v izrednih ekonomskih razmerah, od katerih je odvisna prihodnost številnih generacij, bi se morala nova vlada na sindikalne proteste odzvati z železno roko po zgledu Margaret Thatcher in Gerharda Schroderja. Oba, prva v osemde- setih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji, drugi pa v začetku tega stoletja v Nemčiji, sta zlomi- la sindikate, ko jim nista popustila niti za milimeter. V obeh državah so sindikati stavkali mesece in mesece, dokler se javno mnenje ni obrnilo proti njim. Sledil je zlom sindikatov, britansko in nemško gospodarstvo pa sta po tem doži- vela dolgoletni gospodarski raz- cvet." (va) Jankovič: Bobinac, prevzemite Vegrad! "Jankovičeva kandidatura je zanimi- va za Slovenijo, saj ima posluh za go- spodarstvo," pravi prvi mož Gorenja Franjo Bobinac. Dva gospodarstveni- ka, nekdanji in aktivni, sta se srečala včeraj, ko je predvolilna turneja nek- danjega mercatorjevca Zorana Jan- koviča zanesla v Gorenje. Prvemu gorenjevcu je predlagal, naj Velenjča- ni prevzamejo padli Vegrad, da "dobi pravo mamo, ki bo skrbela za ljudi". (sta, va) Novih 90 v državnem zboru do božiča Neuradno bomo vedeli že 4. decem- bra pozno zvečer, uradne izide prvih predčasnih parlamentarnih volitev v Sloveniji pa bodo pri Državni volilni komisiji objavili predvidoma 16. de- cembra, so sporočili. Novi poslanci bodo morali na ustanovno sejo držav- nega zbora v novi sestavi sesti najpo- zneje do predbožičnega 24. decembra. (va, sta) VOX POPULI Bo zaplet pri postopku prodaje Mercatorja odnesel njegovo upravo? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Bodo evropske obveznice zmanjšale dolžniško krizo in rešile evro? 36% Da 64 % Ne Število glasov: 276 www.vecer. com/volitve Ko v politiko vstopi ideologija Sara Viler, kandidatka SNS in osemmesečna poslanka stranke, katere predsednik ima na dvorišču kip Josipa Broza Tita, proti Mateju Toninu, kandidatu NSi in pod- predsedniku stranke, ki je šla nad poimenovanje Titove ceste v Ljubljani. Ime so nazadnje ukinili ustavni sodniki VOLILNI DVOBOJ PRIPRAVIL SAMO TRTNIK Viler: Ali bi podprli predlog za ob- davčitev pridobitne dejavnosti ver- skih skupnosti in s tem njihovo izenačitev z vsemi ostalimi pravni- mi subjekti? Tonin: Verske skupnosti v Sloveni- ji za opravljanje pridobitne dejavno- sti ustanavljajo gospodarske družbe (podjetja), za katere velja enaka za- konodaja kot za vse ostale gospodar- ske subjekte. Spoštovana poslanka bi morala vedeti, da na primer gospodar- ske družbe (podjetja), ki jih je ustano- vila Katoliška cerkev, plačujejo enake davke in prispevke kot vse gospodar- ske družbe, ki jih ustanovi katerikoli državljan. Tonin: Kakšne ukrepe predvideva SNS za okrevanje slovenskega go- spodarstva oziroma za izboljšanje gospodarskega okolja v Sloveniji? Viler: Gospodarska prihodnost mora biti zgrajena predvsem na lastnem znanju in delu, vstopanje tujega ka- pitala mora biti odprto in olajšano, vendar kontrolirano in urejeno s slo- venskim pravnim redom. Prednostno bomo podprli tista področja gospo- darske rasti, ki bodo ustvarila več trajnih delovnih mest in višjo dodano vrednost, ter sprejeli ukrepe za spod- bujanje inovativnosti. Davek od do- hodka pravnih oseb bomo znižali na 15 odstotkov, DDV bomo znižali na 15 odstotkov, za uspešne domače iz- voznike bomo uvedli dodatne držav- ne vzpodbude, uvedli bomo pavšalni davek za mala podjetja in obrtnike in olajšave za investicije v podjetniške zamisli ter vzpostavili nov pravni red na področju prevzemne zakonodaje. Matej Tonin (Arhiv Večera) Viler: Ali se vam zdi pravično do udeležencev v narodno osvobo- dilnem boju - partizanov, ki so to državo osvobodili izpod okupatorja, da v Sloveniji postavljajo spomenike tudi tistim, ki so na ozemlju Repu- blike Slovenije sodelovali z okupa- torjem? Tonin: Tovrstna vprašanja ne bodo prispevala h gospodarskemu okreva- nju Slovenije in ne k njenemu razvo- ju. V tem trenutku jih razumem kot preusmerjanje pozornosti od ključ- nih problemov naše družbe. Vse- kakor pa je civilizacijska norma, da imajo vsi mrtvi pravico do spome- nika, ne glede na to, kakšna je bila njihova barva kože, nacionalna pri- padnost, verska pripadnost ali ideo- loška opredelitev. Tonin: Če SNS pride v parlament, ali nameravate prekiniti skoraj dvaj- setletno tradicijo delovanja v opo- ziciji; se boste vključili v prihodnjo vladno koalicijo? Viler: SNS je že večkrat jasno in glasno izrazila stališče, da je pripravljena so- delovati s katerokoli parlamentarno stranko, ki bo delovala izključno v korist države in vseh državljank in dr- žavljanov ter ne le za svoje lastne ko- risti. Tudi v preteklih mandatih SNS nikoli ni izjavila, da ne želi delovati v koaliciji, temveč nas ostale stranke tam niso želele videti in niso želele so- delovati z nami, ker so se očitno bale, da bi SNS preveč opozarjala na njihove napake in ne bi dovolila, da bi nepra- vilnosti, tako kot so delale vse doseda- nje vlade, pometali pod preprogo. Sara Viler (Tit Košir) Izbrali smo 12 kandidatov z 12 različnih list. Vsakemu od teh kandidatov smo naložili, naj kandidatu druge liste, ki smo ga določili mi, zastavi dve vprašanji. Ta kandidat pa je odgovoril na njegovi dve in mu zastavil svoji dve. Te neposredne volilne dvoboje objavljamo v Večeru. Krajši delovni teden, da bo več dela? VEČER SPRAŠUJE: Podpirate skrajšani delovni čas, da bi bilo več dela za vse, starši pa bi se posvetili vzgoji otrok? Ali pa je bolje delati uro več na teden, kot predlaga nova danska vlada? ZORAKUŽET Analitiki poudarjajo, da bi lahko s krajšanjem delovnega časa zagotovi- li več delovnih mest. Izračunali so, da bi bilo s skrajšanjem delovnega časa okoli 800.000 zaposlenih, ki delajo 40 ur na teden, na 36 ur, na voljo doda- tnih 3,200.000 delovnih ur. To pa je novih 88.888 zaposlitev. Hipotetično bi s tem omogočili več kot 115 tisoč ljudem nekaj več kot 27 ur dela na teden. V prid skrajševanju delovnega časa je tudi raziskava Evropske fun- dacije za boljše delovne in življenjske razmere, ki je pokazala, da je skrajša- nje vsekakor eden najboljših ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti ter povečevanje storilnosti in zadovolj- stva ljudi. Pred časom se je na primer nemški sindikat kovinarjev v koncer- nu Volkswagen dogovoril za skrajša- nje delovnega tedna na 28,8 ure, da bi preprečil izgubo dela za 30.000 zapo- slenih; delavci pa so privolili v 11- do 13-odstotno znižanje plač. VOLITVE 2011 V Pozitivni Sloveniji odgovarja- jo kratko, da skrajšani delovni čas ne prispeva h konkurenčnosti. V stranki Zares so prepričani, da "ni pričakova- ti, da bi delali manj, saj se bodo prakse delovne intenzivnosti v različnih de- lovnih okoljih in po različnih delovnih kategorijah med seboj razlikovale". V SD so naklonjeni razpravi o skrajšanju delovnega časa: "Zaradi uvajanja novih tehnologij in posledično večje produk- tivnosti je skrajšanje delovnega časa v prihodnosti realnost." V Desusu zami- sel o skrajšanju delovnega časa podpi- rajo, enako tudi v SNS. Slednji so za le v primeru, če krajši delovni čas ne bi bistveno posegel v ekonomsko stanje Slovencev. "Nikakor ne smemo za- nemariti dejstva, da že danes veliko Slovencev opravlja več zaposlitev, da lahko normalno preživijo, kaj bi šele povzročilo predlagano skrajšanje de- lovnega časa." V stranki LDS so prepričani, da morajo biti "tovrstne spremembe zelo dobro premišljene in del celovite refor- me trga dela". V SDS pravijo, da je ilu- zorno pričakovati, da bi delali nekaj ur mesečno manj in hkrati dobivali enako visoko ali celo višjo plačo, kot jo sedaj za polni delovni čas. Realno bi v da- našnjih gospodarskih razmerah skraj- šanje delovnega časa pomenilo tudi znižanje plače. V TRS so prepričani, da podaljšanje delovnega časa ni reši- tev, saj je že sedaj preveč ljudi brezpo- selnih. Skrajšanje delovnega tedna se jim zdi v tem trenutku boljša rešitev, saj je treba omogočiti večjo fleksibil- nost delovnih mest in posameznikovo izbiro, ko gre za delovni urnik in plači- lo. SMS - Zeleni pa pravijo: "Potrebno je prilagajanje delovanja v gospodarstvu spremenjenemu družbenemu stanju in vrednotam. Skrajšani delovni čas kot krizna metoda za obstoj se uporablja v mnogih delovno intenzivnih pano- gah." Da s spreminjanjem delovnega časa ne moremo doseči nobenih po- membnih sprememb, pa pravijo v Dr- žavljanski listi Gregorja Viranta. "Če bi skrajšali delovni čas, bi ljudje verje- tno še vedno pričakovali enako plačo kot danes, torej s tem ne bi sprosti- li sredstev za nova delovna mesta. V stranki SLS pojasnjujejo: "Ljudem, ki želijo delati več, tega ni smiselno pre- prečevati, hkrati pa seveda nikakor ne zmanjšujemo pomena skrajšanih oblik delovnega časa, ki so posledica različnih življenjskih situacij, kot sta na primer rojstvo otroka, invalidnost in podobno." V NSi pa poudarjajo, da sta delo in zaposlitev posebni vredno- ti, ne samo ekonomski, tudi socialni in psihološki. "S skrajšanjem delovne- ga časa bi lahko ob veliki nezaposleno- sti dali priložnost nekaj več ljudem in verjamemo, da bi bilo skupno zadovolj- stvo večje," pravijo. Kdo je najbolj trajnosten Nevladne okoljske organizacije so najvišje uvrstile Zares, na dnu Desus, Lista Virant in Humana Slovenija Nevladne okoljske organizacije, zbrane v mrežo Plan B za Slovenijo - Pobuda za trajnostni razvoj, so oceni- le, koliko je v strankah, ki gredo na volitve (pod lupo so jih dali trinajst), skrbi za trajnostni razvoj. Najvišje so uvrstile Zares, pred strankama TRS in LDS. Zadnji so Desus, Humana Slovenija in Lista Virant. SMS - Zeleni so šesti. TRS in SMS - Zeleni imajo sicer trajno- stni razvoj in prehod v nizkoogljič- no družbo umeščena v osrednjo vizijo, obema strankama pa zmanj- ka pri ukrepih, pravijo nevladniki. Predsednika SMS - Zelenih Darka Krajnca nizka uvrstitev preseneča: "Povzeli smo evropske zelene vre- dnote, evropski zeleni so preverili naš program, evropski zeleni so naš merilec. Ne napišemo pa vsake mini- malne stvari, recimo, da smo pošte- ni, v program." O morebitni politični manipulaciji pri teh razvrstitvah je dejal, da si misli svoje. Nekatere stranke, pravi, bi se rade premaknile med evropske zelene, a se ne morejo. Niti zastavljenih zelenih ciljev naza- dnje ne izvajajo. (kat)