URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

D A N V Dan po jutrišnjem MATIJA STEPISNIK Zlovešče novice, d a je k r i z ni lok vse b o lj napet, nosi sleherno jutro. Morda se jih v trušču predvolilne kampanje, v kateri se je Slovenija prvič po 20 letih znašla predčasno, ne sliši, kot bi se jih moralo. Padli italijanska in grška v l a da sta se pri- družili tistim, ki jih je s politične- ga prestola pokosila kriza, Španci so šli na v o l i t ve predčasno in volili proti. Proti socialistom, ki so bili na oblasti s e d em let. In za spremembe. M e d t em so s kapitol- skega griča v W a s h i n g t o nu sporočili, da p o s e b ni o d b or k o n g r e sa ni dosegel k o m p r o m i sa pri iskanju 1200 milijard dolarjev proračunskih p r i h r a n k ov v naslednjih desetih letih. T u di ZDA so v s e bližje "črnemu scenariju". Madžarska je na IMF in Evropsko k o m i s i jo že naslovila prošnjo z a f i n a n č no p o m o č. Z aplavzi p r i č a k a ni n o vi g r š ki premier Papademos je na p r vi obisk v Bruselj prišel brez pisnega z a g o t o v i la politične elite, ki ga EU z a h t e va za n o vo tranšo pomoči. Finančniki, reprezentanti neoliberalizma, ki ga i m a jo z a avtorja hudičeve logike f i n a n č n ih špekulacij, ki so porušile f i n a n č ne sisteme, p r e v z e m a jo v a j e ti v najbolj z a d o l ž e n ih državah. Svet še leži na tleh, k a ž e jo se nova in n o va recesijska dna. Slovenija b o šla v ta t e ž ki čas z n o vo vlado. Javni dolg je po zadnjih p o d a t k ih pri 42,3 odstotka BDP, kar je še daleč od kritičnih ravni, tudi madžarske denimo. A denar je bil, ko ga je morala Slovenija iskati na trgu, v e l i ko cenejši, obrestne m e re z a nj so na ravni p r o b l e m a t i č n ih držav. Na i z v o z n ih trgih se situacija ne izboljšuje; v Nemčiji, ki je n a j v e č ja t r g o v i n s ka partnerica Slovenije, je centralna b a n ka pravkar p o z v a la v l a do k o s t r e mu v a r č e v a n j u. Čas je skrajno resen, vsaj o t e m obstaja soglasje. In zatorej z a h t e va konkretne, resne odgovore, k a ko b o m o živeli in kje smo v e n a č b ah reševanja zelo z a h t e v n ih g o s p o- dars k o - f i n a n č n ih d i l em ljudje. Odgovore od tistih, ki se predsta- vljajo kot b o d o či voditelji in preroki boljšega dneva po jutrišnjem. Večer, z a v e z an javnosti, v e s čas k a m p a n je postavlja v p r a š a n ja politiki, predstavljl njene koncepte, rešitve, v i z i je i n jih k r i t i č no secira. Odgovore smo objavljali v s ak d an v časopisu in jih še b o mo do sklepnega d ne kampanje. Progra- me s mo d o d a t no i z č r p no prečesali še v tej prilogi, postavili g l o b a l ni kontekst in o b e n em dali b e s e do še tistim, ki n i m a jo v s a k o d n e v n e ga dostopa do medijev. Kaj pričakuje- jo, k aj želijo, k a k o v i d i jo priho- dnost? Ker smo prepričani, da je dobra i n f o r m i r a n o st p r vi korak do tehtnega premisleka in odločitve, k o mu zaupati v o d e n je d r ž a ve v k r i z n ih razmerah, ki se b o do še zaostrovale. Odločitev je stvar v s a k o g ar od v a s posebej. A e no je gotovo: v v s a k em primeru je zadnje, kar Slovenija v t e m trenutku potrebuje, p o p u l i z e m. Ali p a h r u p no d e m a g o š ko risanje iluzij. Šele o b s o o č e n ju z resnico brez olepševanja i n suspenza b o do tudi ljudje dojeli, da je nekega obdobja n e i z p o d b i t no konec in da se b o t r e ba prebiti skozi težji čas. D r u ž bo je t r e ba v r n i ti v o k v ir pravičnosti. Ko b o d o ljudje spoznali, da n e obstajata v z p o r e- dna svetova, ki delita z m a g o v a l ce in m n o ž i co poražencev, b o do pripravljeni zategniti pas. Do novega v z p o n a. Od politike l a h ko in m o r a mo z a h t e v a ti poleg reševanja k r i ze še resnost, o d g o v o r n o st in poštenost pri upravljanju j a v n ih zadev, skupne- ga dobrega. A l i pa b o Slovenija (ostala) z a k l e n j e na v preteklost. In jo b o do na ladjo v prihodnost potegnili kot protektorat gospo- darjev iz tujine. (Janko Rath) V e č e r o va priloga Volitve 2011 Uredila: Vanessa Čoki, Matija Stepišnik Urednik fotografije: Sašo Bizjak T e h n i č no urejanje: Aleš Dragar, Bojan Valentan Ilustracija: Ciril Horjak Infografika: Natalija Jurše, Andrej Petelinšek Fotografija na naslovnici: Canstockphoto O d g o v o r ni urednik Večera: Tomaž Rane Direktor Č Z P Večer, d. d.: Uroš Skuhala Krizni čas: novo obla VASJA JAGER JURE STOJAN Z m a g o v a l ec č e t r t o d e c e m b r s ke v o l i l ne t e k me ne b o imel v e l i ko časa za proslavljanje, rokave b o m o r al z a v i h a ti p r a k t i č no takoj po razglasitvi rezultatov. Slovenija je n a m r eč na p r e l o m n i ci v s v o j em razvoju in prav v s e težave, ki so spodnesle v l a do Boruta Pahorja, č a k a jo tudi njegove naslednike. V e č i na nujnih reform, v katere je šla Pahorjeva vlada, je nasedla na r e f e r e n d u m s k ih glasovanjih. G o s p o d a r s ka kriza še zdaleč ni končana, prav naša d r ž a va pa je m e d tistimi, v katerih je po m n e n ju M e d n a r o d ne organizacije dela (ILO) verjetnost socialnih n e m i r ov v prihajajočih letih največja. Zatorej je jasno - novega mandatar- ja in n j e g o vo e k i po č a k a jo pred- v s e m - kri, z n oj in solze. Recesija, k i je i z b r u h n i la leta 2008, je zradirala naše gradbeništvo, ki je v v e l i ki m e ri poganjalo gospodar- sko rast, b a n ke so n e h a le kreditira- t i m a lo g o s p o d a r s t vo i n državljane, d r ž a va p a se je morala zadolževati, da je l a h ko sproti krpala v se luknje i n namenjala v e l i ko denarja, tudi izposojenega, za socialo. Tri leta kasneje je stanje z a spoznanje boljše, a n a p o v e di Evropske komisije nakazujejo, da za v o g a l om ž e preži nova k r i z a, ki n aj bi bila v s e prej kot prizanesljiva do Slovenije. Naše g o s p o d a r s t vo naj bi v naslednjih d v eh letih sicer raslo s stopnjo, v i š jo od evropskega povprečja, v e n d ar pa se bosta povečevala slovenski j a v n o f i n a n č- n i primanjkljaj in z a d o l ž e v a n je države. Naslednje leto naj bi i m e li t a ko že z a p o l o v i co BDP dolga, kar je še v e d n o precej nižje od evropskega p o v p r e č ja (90 odstot- kov) i n svetlobna leta daleč od projekcij za Grčijo (200 odstotkov). Novi "problematični otrok" Evrope? Toda t e ž a va je, da n i prave perspek- tive: stanje v Sloveniji po t eh k a z a l c ih res še ni t a ko a l a r m a n t n o, kot je bilo v državah, ki so se znašle na robu e v r o o b m o č j a, k l j ub t e mu pa številke k a ž e jo na začetek trendov, ki b o do v bližnji perspek- tivi b r ž k o ne m o č no poslabšali naš položaj. Proračun je i z č r p an in k o m aj zadostuje za p o k r i v a n je t e k o č ih izdatkov, kaj šele za investicije, resno prestrukturiranje industrije in sanacijo posledic morebitne n o ve recesije; p o i z r a č u n ih b o del ministrstev že letos ostal brez denarja za plače svojih uslužbencev, o b e n em pa n aj bi bil proračun za naslednje o b d o b je še bolj v a r č e n. Javno blagajno je že pred i z b r u h om k r i ze p o m e m b no načela v l a da Janeza Janše, ki je v obdobju d e b e l ih krav pred p r e m i e r j em P a h o r j em z o b e ma r o k a ma z a j e m a la iz d r ž a v ne m a l h e. "Povzročila je o g r o m no zadolževanje Slovenije v tujini, takrat se je ta zadolžitev n a m r eč p o v e č a la za 160 odstotkov. Precej t a ko i m e n o v a n e ga kreditne- ga k r ča je posledica te zadolžitve. Poleg tega je i z v e d la p o k o j n i n s ko antireformo, v v i s o ki k o n j u n k t u ri z n i ž e v a la d a v ke in h k r a ti hitro v e č a la j a v ne izdatke, na primer z a plače v j a v n em sektorju," je m e d d r u g im povedal e k o n o m i st D u š an Mramor. Rezerv torej ni in denar si b o m o morali sposojati. Na veliko. A posojilodajalci iz tujine so zelo skeptični do naše države i n njene sposobnosti, da bi jim v r n i la dolgove, k ar zbuja črne slutnje o prihodnosti. Konec prejšnjega t e d na so obresti na desetletno slovensko d r ž a v no o b v e z n i co prestopile m e jo s e d m ih odstotkov, kar je s v o j e v r s t ni rubikon: Grčija, Irska i n Portugalska, "problematič- ni otroci" današnje Evrope, so n a m r eč morale pri t o l i k š ni obrestni m e ri zaprositi za p o m oč pri M e d n a r o d n em f i n a n č n em skladu (IMF) i n Evropski komisiji. Kreditodajalce in Evropsko komisijo p o s e b ej skrbi t u di dejstvo, da Sloveniji pod Pahorjem ni uspelo izpeljati n a p o v e d a n ih r e f o rm na čelu s pokojninsko, kar je jasen signal o politični nestabil- nosti, zaradi katere d r ž a va n i ma u č i n k o v i t e ga v o d s t v a, ki bi jo l a h ko popeljalo na pot okrevanja. Država talka nenasitnih bank Tudi če b o m o dobili p o t r e b ne milijone, se b o m o r a la nova v l a da odločiti, za kaj jih b o n a m e n i l a. Za prestrukturiranje nekonkurenčne- ga gospodarstva? Za (novo) dokapitalizacijo b a nk o z i r o ma p r e d v s em n a j v e č je d r ž a v ne b a n ke NLB? Za socialo o z i r o ma o h r a n i t ev socialne povezanosti? To b o njena n a j p o m e m b n e j ša odločitev; v s eh treh lukenj brez d na pač n e b o m o g la zapolniti, čeprav v s e Kdo ima "čarobno" palico, da reši Slovenijo? Š t e v i lo z a č e t i h s t e č a j n i h p o s t o p k o v n a d p r a v n i mi o s e b a m i 4. čet. 2008 1. čet. 2010 4. čet. 2010 1. čet. 201 2. čet. 201 3. čet. 2011 M e d l j u d mi s e širi b e d a Ž r t v e k r i ze s o p r e d v s e m m e d m l a d i mi Delež polnoletnikov do 34 let, ki še živijo pri starših Delež prebivalcev leta 2010, ki so starejši od 65 5 5 , 0 % 1 6 , 5 % Delež prebivalcev leta 2030, ki bodo starejši od 65 2 4 , 2 % Rast javne porabe do leta 2030 zaradi starajočega se prebivalstva 7 , 9 % B D P VEČER Vir: Umar po AJPES - eObjave sodnih zadev, Mednarodn i denarni skiad