URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

st čakajo "kri, znoj in solze" obremenjujejo nadaljnji razvoj Slovenije. Nekaj denarja b o do gotovo dobile b a n ke na čelu z NLB, ki se je pri v s e e v r o p s k em stresnem testu komajda prerinila skozi režo v zapirajočih se vratih, ki ločujejo zdrave b a n ke od "živih mrličev". Pri t em pa bilance slovenskih b a nk skrivajo stanje, ki naj bi v resnici vladalo v njihovih trezorjih; kot je razkrilo zadnje poročilo Urada za m a k r o e k o n o m s ke analize in razvoj (Umar), slovenski bančniki na v e l i ko podaljšujejo roke za vračila slabih posojil (predvsem tajku- nom), ki se zato uradno ne štejejo v njihov minus, čeprav b o do le stežka kdaj tudi v praksi v i d e le ta denar (v prvih devetih mesecih tekočega leta so tako reprogrami- rale za 609 milijonov evrov kreditov). Iz podobnih razlogov ostajajo neživljenjsko visoke tudi cene stanovanj, ki stiskajo marsikatero slovensko družino: b a n ke so jih precenjene zasegle kot jamstvo za kredite propadlih gradbenikov, sedaj pa raje sedijo na njih, kot da bi jih spustile na trg p o realnih zneskih in s t em izgubile na stotine milijonov evrov. Ob v s em tem pa kreditni krč še v e d no ni popustil in mala in srednje v e l i ka podjetja, ki so v recesiji plačala najvišjo ceno, še v e d no ne m o r e jo do posojil po znosnih obrestih. Išče se čudodelec Čeprav se slovenski izvoz počasi pobira, je to bolj posledica (začasnega?) okrevanja naših ključnih zunanjetrgovinskih partneric kot pa naraščajoče konkurenčnosti našega gospodar- stva (Nemčija je lani zabeležila kar 3,6-odstotno rast BDP; kljub temu se je v našo rast odtisnil premajhen del njenega okrevanja). Gradbeni- štvo, ki je bilo vlečni konj sloven- skega razvoja, je po propadu največjih f i rm še v e d no v ledeni dobi; avgusta se je promet v panogi ponovno znižal, skupna aktivnost je bila za 60 odstotkov nižja kot v letu 2008. Ukrepi Pahorjeve vlade, da bi povečala konkurenčnost naše proizvodnje z blažitvijo admini- strativnih b r e m en in s (prenizki- mi) sredstvi za p o n o v ni zagon malega gospodarstva, so se izkazali za p o v s em nezadostne: kot ugotavlja Umar, investicije v opremo in stroje, s katerimi bi dvignili dodano v r e d n o st naših firm, še v e d no padajo. Nova vlada b o tako morala izpolniti n e m o g o čo nalogo: spet postaviti na noge gospodarstvo in banke, ne da bi G o s p o d a r s ka k r i za š e z d a l eč ni k o n č a n a, p r av S l o v e n i ja p a j e m e d d r ž a v a m i, kjer j e po m n e n ju M e d n a r o d ne o r g a n i z a c i je d e la (ILO) v e r j e t n o st s o c i a l n ih n e m i r ov v p r i h a j a j o č ih letih n a j v e č ja zanemarila socialno področje in zapadla v začarani k r og najemanja posojil v tujini. Nekaj denarja bo gotovo skušala nabrati z varčeva- njem; udarila bo p o plačah v j a v n em sektorju, verjetno pa tudi po pokojninah in socialnih pomočeh. Vse največje stranke napoveduje tudi manjšanje števila zaposlenih v javni upravi. Na drugi strani pa naj bi o g r o m no denarja država tudi potrošila, in sicer za v e l i ke infrastrukturne in energetske projekte, s katerimi želi spet zagnati gradbeni sektor (Teš 6, drugi tir, elektronsko cestninjenje); da jih b o l a h ko izpeljala, bo morala spremeniti določena pravila projektiranja in javnega naročanja, vsekakor pa se bo morala pred metanjem denarja v te naložbe vprašati, koliko koristi b o do imela od njih domača podjetja (ki so ob svojih referencah in tehnologiji na javnih razpisih v v e l i k em zaostan- ku pred tujo konkurenco). V takšni ali drugačni obliki bo treba zagristi v pokojninsko in zdra- v s t v e no reformo in tako poslati signal tujini, da i m a mo delujočo državo in da si zaslužimo znosno bonitetno oceno ter zaupanje m e d n a r o d n ih f i n a n č n ih institucij. (Igor Napast) Na nasprotnem bregu pa s transparenti že čakajo sindikati, ki b o do zaustavili v s ak ukrep, ki bi po njihovem p o m e n il poseg v delavske pravice. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec oktobra registriranih 110.905 brezposelnih, to je 3,6 odstotka v eč kot septembra in o s em odstotkov v eč kot v istem obdobju lani. Brezposelnost je jeseni sicer običajna: povišuje se za- radi p r v ih iskalcev zaposlitve po končanem šolanju, vendar napovedi niso optimistične. V v s a k em primeru se b o tisti, ki bo slavil na letošnjih volitvah, moral izkazati za nič m a nj kakor čudodelca, če b o želel s svojo ekipo izpeljati zaupani mandat do konca. Za eno r e d k ih dobrih novic v zadnjem času, k o se je znižala tudi bonitetna ocena in je padlo zaupanje f i n a n č n ih trgov, so poskrbeli avtorji najnovejše lestvice uspešnosti gospodarstev, ki sta jo skupaj izdala bruseljski raziskovalni inštitut Lizbonski svet (The Lisbon Council) in nemška b a n ka Berenberg: Slovenijo so ocenili kot "dinamično gospodar- stvo, ki dohiteva razvite članice in ima nekaj v e l i k ih prednosti in slabosti".