URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Ne smemo zapraviti dediščine naših očetov RADOVAN ŽERJAV, predsednik SLS JURE STOJAN V o č i b o de vaš predvolilni cilj - ohranitev suverene države in naroda. Ali j e SLS p o s t a la evro- skeptična stranka in k a ko n a m e- ravate ohraniti slovenski narod? "Dovolj je, da se postaviš pred tele- vizor in spremljaš, kaj se dogaja z državo, katere politika se ni obna- šala odgovorno, kjer niso pravoča- sno ukrepali, kjer so tiščali glavo v pesek. Najbrž je suverenost Grčije ta trenutek močno okrnjena, glede na to, da EU diktira politiko in ukrepe. V prvi vrsti se moramo zavedati si- tuacije, v kateri smo. Ne dramati- ziram, ni še kritična. Gotovo pa je takšna, da ni več prostora za obo- tavljanje. Preprosto je čas, da se re- snično spopademo z ukrepi, ki jih moramo sprejeti, pa če so popu- larni ali ne. Skratka, upam, da b o v odgovorni politiki bistveno več strank. Da se b o mo s konsenzom in konstruktivnim pristopom, tudi s političnim dialogom na višji ravni, poskušali soočati s temi izzivi." Vseeno se zdi, da j e t ok dogod- kov v slovenski politiki bistveno drugačen od tega, k ar pričakuje- j o f i n a n č ni trgi. Obrestna mera na slovenskih državnih obveznicah j e k r e p ko presegla m a g i č no m e jo s e d em o d s t o t k ov na leto, propadel j e še zadnji poskus, da bi interven- tni z a k on le bil sprejet. "Obžalujem, da interventni zakon ni bil sprejet, čeprav se zavedam, da smo v predvolilnem času. V SLS smo rekli, da smo ga absolutno pri- pravljeni podpreti, če seveda vlada vloži napor in vendarle poskuša najti dogovor s socialnimi partner- ji. Dobil sem občutek, da se tudi so- cialni partnerji zavedajo resnosti zadeve in da so pripravljeni nare- diti ta korak. Pred n a mi so številne spremembe, ki so v minulem man- datu žal padle v vodo. To nas b o po- čakalo in si želim, da b o vendarle več pripravljenosti za sodelovanje. Mi smo jo pokazali ne le z beseda- mi, tudi z dejanji, in povem vam, da ni bilo enostavno. V situaciji, kjer sta koalicija in opozicija vsaka na svojem bregu, ko druga drugo ob- streljujeta s težkimi topovi, mene ne bo zraven." Katere tri ukrepe b o s te sprejeli, č e b o s te v novi vladi, pred k o n c em j a n u a r ja 2012? "Do konca januarja? V našem de- lovnem načrtu smo si do konca naslednjega leta zastavili nasle- dnje ukrepe. Znižali b o mo davek od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov, uvedli pavšalne davke za mikro in mala podjetja, ki bodo odvisni od števila zaposlenih za nedoločen čas. Ta podjetja so eden največjih razvojnih potencialov Slo- venije in treba jim je dati zagon. Da bodo videla možnost, da normal- no zaposlujejo ljudi. Pavšalna ob- davčitev pa je tudi naš odgovor na davčno blagajno, ki ji nasprotujemo. Uvedli b o mo tudi davčno olajšavo za investicije. Hkrati pa b o mo olaj- šali pridobivanje gradbenih dovo- ljenj. Kdor ima denar in projekt za nova delovna mesta, mora gradbe- no dovoljenje dobiti v najkrajšem možnem času. Ne v treh letih kot zdaj. Če ga čez mejo dobi v pol leta, ga mora tudi v Sloveniji, drugače se bo izselil." Kaj pa obljubljate z dohodnino? Je prav, da v m e d n a r o d n em merilu slabo plačan i n ž e n ir razvojnik pri nas pade v najvišji d o h o d n i n s ki razred? "Največja katastrofa je, da doho- dninska lestvica najbolj udari po žepu prav univerzitetno izobražene, ki bi morali biti naši vlečni konji. V tem mandatu bo treba v skladu z zmožnostjo javnih financ prema- kniti prehode med dohodninski- mi razredi, in to navzgor. Najbrž b o treba dodati še kakšno davčno sto- pnjo za tiste z res visokimi plačami. Ker danes tako hitro prideš v naj- višji dohodninski razred, da ti od te plače tako rekoč nič n e ostane." Podpirate dvig DDV? "Ne. Za vzdržnost javnih financ bi bilo pred dvigom DDV treba storiti marsikaj drugega. Treba je dosledno varčevati v javnem sektorju. In to pri vseh proračunskih porabnikih. Da se ne bi dogajalo, kot se sedaj, da se čez leto enajst mesecev troši v ra- zumni meri, decembra pa naenkrat vse, k ar je ostalo, namesto da bi se ta denar v državni proračun prene- sel v naslednje leto." Kako prijazni ste do gospodar- stva? Veliko p o d j e t n i k ov j e raz- buril vaš z a k on z o b r n j e n im d o k a z n im b r e m e n om za tiste, ki so vodili ali nadzirali podjetja v stečaju. "Najmanjše zlo je, da nekdo dokaže, da ni kriv za stečaj, če želi nastopi- ti kot direktor v drugi f i r m i Zakon smo vložili marca letos in sodelo- vale so še druge poslanske skupi- ne. Ocenili smo, da j e problematika tako boleča in kruta, da ne m o r e mo stati križem rok. Nekateri mene- džerji so podjetja spravili v stečaj iz golega pohlepa, niso plačevali prispevkov, uničili so cel kup pod- izvajalcev, hkrati pa so lahko brez težav vzporedno ustanavljali nova podjetja in nanje morda celo prene- sli zdrava jedra propadajočih firm. Slovenski menedžment se mora za- vedati, da se pri teh nepravilnostih ni dovolj odzval in da si mora znova pridobiti zaupanje javnosti." Gospa Hilda Tovšak j e še zmeraj č l a n i ca vaše stranke? "Ne. Članarine ni plačevala skoraj od združitve SLS in SKD vse do 2010. Naš statut jasno določa, da če ne plačaš članarine, nisi član. Lani jo je poravnala, ne vem sicer, zakaj. Zadevo smo takrat razčistili. Ne, ni naša članica." Zagovarjate državne investicije, s t em bi zagnali gospodarsko rast. Katere vzvode i m a te v mislih in k a ko bi j ih financirali? "V vsakem proračunu je del, name- njen za investicije, in slabo je, da se je varčevalo tudi na tej postav- ki. V prometnem resorju, ki sem ga nekoč tudi sam pokrival, za prek sto milijonov evrov. Vendarle ob- staja nekaj manevrskega prostora in dopuščamo zadolževanje, če gre izključno za investicije. To je edina rešitev, da pomagamo gradbenemu sektorju, da se vsaj delno postavi na Radovan Žerjav (Marko Vanovšek) N i s m o z a t o , d a s e v ihti p r o d a v s e p o d o l g em in p o č e z. D o b er g o s p o d ar t e g a ne bi storil noge. Ob cestah bi morali narediti več tudi za hidroelektrarne." Kaj bi naredili s šestim b l o k om TEŠ? "SLS je leta 2009, ko je bil še čas, s poslanskim vprašanjem opozorila vlado na neodgovorjena vprašanja v zvezi s Teš 6. Tega premisleka v vladi tedaj ni bilo in investicija se je odvi- jala naprej. Zdaj je prišla v fazo, ko je preprosto ni mogoče več ustaviti." Revizija kaže, da j e bil p r o j e kt od s a m e ga z a č e t ka slabo v o d e n, in m a r s i k do s p r s t om kaže na Uroša R o t n i k a, bivšega direktorja TEŠ, ki zdaj kandidira na vaši listi. "To boste morali vprašati gospoda Rotnika. Je pa res, da ko je zapuščal TEŠ, je bila investicija še vredna 1,2 milijarde. Človek bi pričakoval, da bi novi ljudje to investicijo optimi- zirali. Da bo nižja. Zdaj pa slišimo, da cena projekta še dodatno raste, zadnji znesek je že 1,5 milijarde. Ne v e m, kaj se t am dogaja, in se tudi ne mislim s t em posebej ukvarjati. Če je kakršenkoli dvom, naj pristojni pregledajo. Ampak to ne sme biti razlog, da se projekt ustavi. Ali da se ponovi zgodba z zgradbo NPU na Litostrojski, ki je bila namensko zgrajena, ne pa vseljiva." J e gospod Rotnik p r i m e r en za p o- slanca? "Zakaj pa ne?" Zakaj pa je? "Tako kot vsak drug državljan. Po ustavi lahko čisto vsak kandidira." K a ko vidite prihodnost držav- n e l a s t n i ne v gospodarstvu? Pod v a š im vodstvom j e SLS k ar k r e p ko z a m e n j a la svojo politiko glede privatizacije. Sprva ste zagovarjali t a ko imenovani n a c i o n a l ni inte- res, zdaj pa bi v p o d j e t j ih obdržali s a mo 25 o d s t o t k ov in e n o delnico. Zakaj ta obrat? "Ker smo realni in se zavedamo situacije, v kateri smo se znašli. Še vedno nismo za to, da se v ihti proda vse podolgem in počez. Dober gospodar tega ne bi storil. Imeli smo dobre dirkalne konje, ki so n am omogočili osamosvoji- tev, v zadnjem času so morda res izgubili kakšno tekmo, ampak to ne pomeni, da bi jih zaklali in meso prodali na razprodaji. Zamenjati je treba jahača, zaradi mene je lahko tudi iz tujine. Morda bi res potre- bovali strokovnjake iz tujine, ki bi za nas vodili kakšno državno pod- jetje. Lastnine nismo dobili v našo last, pač pa jo samo upravljamo. Gre za dediščino naših očetov in bi bilo preveč egoistično, če bi jo zapravi- li za naše zanamce. Strinjam pa se s preudarnimi prodajami v primerih, kjer je šlo preveč narobe. Noben Slo- venec in Slovenka n e moreta spreje- ti novih dokapitalizacij NLB." Ko je predlani prevzel vode- nje SLS, je bila stranka že dolgo v zatonu. Leta 1996, ko je bila na vrhuncu svojega vpliva, so ji volivci namenili 19 poslan- cev. Leta 2 0 0 4 le še 7, na zadnjih volitvah so v parlament prišli s a mo še po zaslugi zavezništva s Stranko mladih. In čeprav je bil Žerjav član SLS že od leta 1994, je bil njegov vzpon v stran- ki nenaden in nepričakovan. Leta 2 0 07 je postal minister za promet v Janševi vladi, leto po- zneje je bil izvoljen za poslanca. Pred politično kariero je vodil Nafto Biodizel, hčerinsko pod- jetje Nafte Lendava, pristojno za razvoj biogoriv. Z ženo in sinom živi v Krogu pri Murski Soboti.