URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Za stranke dvig DDV prevroč kostanj Dviga stopenj DDV stranke, ki so v tekmi najbolj opazne, ne napovedujejo. Razen Liste Zorana Jankovica Pozitivna Slovenija, pa še ta bi dvignila le splošno stopnjo DDV z 20 na 21 odstotkov JELKA ZUPANIČ Davka na dodano vrednost - dobili smo ga poleti 1999 - se na javnomnenj- skih lestvicah visokouvrščene stran- ke po morebitni zmagi ne bi dotikale. To pa ne velja za Zorana Jankovica in njegovo Pozitivno Slovenijo. Ta bi splo- šno stopnjo DDV s sedanjih 20 odstot- kov dvignila na 21 odstotkov, znižane 8,5-odstotne stopnje, s katero je obdav- čena predvsem hrana, pa ne bi spremi- njala. Jankoviceva lista je torej edina, ki ostaja visoko na javnomnenjskih lestvicah, četudi volivci vedo, da jih lahko čaka pod njeno morebitno vla- davino dražje nakupovanje izdelkov in storitev. V krizi tudi pri nas DDV kopnel DDV je pri nas davščina, ki vseh mi- nulih dvanajst let najbolj izdatno polni državni proračun, s krizo pa se ga je v erar začelo natekati manj kot pred njo. Konjunkturno leto 2007 je navr- glo državi 2,9 milijarde evrov DDV, leta 2008 pa je proračun z DDV po po- datkih finančnega ministrstva pobral 3,1 milijarde evrov. Naslednje leto, ko se je kriza močno oglasila tudi v Slo- veniji, so pobrali vsega 2,8 milijarde evrov DDV, lani pa spet več, 2,9 mili- jarde. Letos naj bi se nateklo za 3 mi- lijarde evrov tega davka, prihodnje leto pa po veljavnem, a že davno spi- sanem proračunu, ki ga gotovo čakajo popravki, 3,2 milijarde evrov. Kaj pomeni, če država pobere za 300 milijonov evrov manj DDV, kar se je v 2009 zgodilo, smo videli, ko smo lani in letos poslušali argumente jav- nega sektorja proti interventnim ukre- pom. Zato je bil v tem času pogosto v zraku tudi pogovor o dvigu stopenj DDV, a do česa takega ni prišlo. Ekono- misti pa so izračunali, da bi z dvigom obeh stopenj DDV za eno odstotno točko letno pobrali približno doda- tnih 150 milijonov evrov. A dvig stopenj DDV čutimo vsi. Zato so bili zmeraj, kadar so vlade po- mislile, da bi na ta način na hitrico pobrale manjkajoči denar, pomembni odgovori, za koliko bi to zvišalo infla- cijo in za koliko napihnilo inflacijska pričakovanja, pa tudi, kaj bi to pome- nilo za manj premožne sloje prebival- cev. S tem pa za državo, ki si je v ustavo zapisala, da je tudi socialna. Kje vse so v krizi že dvignili DDV? Super znižana Nižja Splošna »Parking stopnja stopnja stopnja stopnja« Belgija - 6/12 % 21 % 12 % Bolgarija - (7 % 9 % 20 % - Češka republika - (9 % 10 % (19 %) 20 % - Danska - - 25 % - Nemčija - 7 % 19 % - Estonija - (5 %) 9 % (18 %) 20 % - Irska 4,8 % (13,5 % 9/13,5 % (21/5 %) 21 % 13,5 % Grčija (4,5 % - (9 %) 6,5/13 % (19 %) 23 % - Španija 4 % (7 %) 8 % (16 % 18 % - Francija 2,1 % 5,5 % 19,6 % - Italija 4 % 10 % 20 % - Ciper - 5/8 % 15 % - Latvija - (10 % 12 % (21 %) 22 % - Litva - 5/9 % (19 %) 21 % - Luksemburg 3 % 6/12 % 15 % 12 % Madžarska - (5 %) 5/18 % (20 %) 25 % - Malta - (5 %) 5/7 % 18 % - Nizozemska - 6 % 19 % - Avstrija - 10 % 20 % 12 % Poljska (3 % - (7 %) 5/8 % (22 %) 23 % - Portugalska - (5/12 %) 6/13 % (20 %) 23 % (12 %) 13 % Romunija - (9 %) 5/9 % (19 %) 24 % - Slovenija - 8,5 % 20 % - Slovaška - 10 % (19 %) 20 % - Finska - (8/17 % 9/13 % (22 %) 23 % - Švedska - 6/12 % 25 % - Stopnje DDV v državah članicah EU na dan 1. 7. 2011; v oklepaju so stopnje na dan 1. 1. 2009 VEČER Vir : Univerza v Ljubljani , Ekonomsk a fakultet a Doslej dvignili DDV le enkrat Ko smo 1. julija 1999 prometne davke zamenjali z davkom na dodano vre- dnost (DDV), so bili poznavalci naklonjeni le eni, splošni stopnji. A dobili smo dve, 19-odstotno splošno in 8-odstotno znižano davčno stopnjo, zavezancev za DDV pa je bilo takrat 52 tisoč. Ali ne bi bilo bolje, da bi ohranili le eno, splošno stopnjo DDV, saj bi bil davčni izplen mnogo večji, če bi nižjo stopnjo preprosto odpravili, pa se je spraševal tudi Velimir Bole, ko smo za vladanja finančnega ministra Toneta Ropa začeli 1. januarja 2002 plačevati na hrano 8,5-odstotni, na ostalo pa 20-odstotni DDV. Bole je sicer že pred uvedbo DDV zagovarjal enotno, 20-od- stotno davčno stopnjo. Davčni stopnji 8,5 in 20 odstotkov sta na Slovenskem vzdržali skoraj deset let, četudi so bile skušnjave, da bi ju dvignili, v igri kar nekajkrat. A so se jima odrekli tako v času ministrovanja pokojnega finančnega ministra Andreja Bajuka kot v sedanji vladi, v kateri je finance vodil Franc Križanič. Protiutež DDV Letos je v svojem poročilu fiskalni svet Slovencem ponovil, da je med recesijo davčna reforma nujno potrebna in bi zato morala biti že izvedena. Za protiu- tež znižanja davkov za gospodarstvo in svojih drugih predlogov za znižanja davščin pa predlagal: "Ker bodo zaradi predlaganih znižanj davčnih prihod- kov v začetnem obdobju ti lahko nižji, bi bilo smiselno razmisliti o poveča- nju splošne davčne stopnje DDV za dve odstotni točki, z 20 na 22 odstotkov. Nižja davčna stopnja naj ostane nespremenjena." Povprečna stopnja DDV v EU je 20,7 odstotka Že zdaj smo nad zlato EU-sredino Z 8,4-odstotnim deležem davka na dodano vrednost v BDP je bila Slove- nija leta 2009 v evropski sedemindvaj- seterici na sedmem mestu. Raziskava, ki so jo pripravili na ljubljanski eko- nomski fakulteti Mitja Čok, Igor Ga- brijelčič, Tamara Prezelj, Jože Sambt in Renata Slabe Erker za Gasparijevo službo za razvoj, je razkrila tudi, da je bila s tem deležem nad povprečjem omenjenih držav. Povprečni delež je namreč znašal 7,4 odstotka. Iz pre- glednice, ki jo objavljamo, je razvi- dno tudi, da vlada v državah EU pri stopnjah DDV velika raznolikost. Zlasti stare članice EU imajo tudi po dve znižani stopnji, nižjo in super zni- žano, s katero večinoma obdavčujejo hrano, zdravila, nove nepremičnine in gradbena dela na nepremičninah. Posebno stopnjo, tako imenovano "parking rate", uporablja pet držav. Denimo za obdavčitev energentov, vina, nekaterih finančnih in turistič- nih storitev. Eno samo stopnjo DDV pozna le Danska. Po letu 2009 je dva- najst držav dvignilo splošno stopnjo DDV, znižala jo je le Irska. Mnoge so spremenile tudi nižjo stopnjo, Polj- ska in Grčija sta odpravili super zni- žano stopnjo. Raziskovalci poročajo, da je povprečna stopnja DDV, ki je še leta 2009 znašala v EU 19,8 odstotka, letos ob polletju znašala 20,7 odstotka. In sporočajo, da spada Slovenija v tisto manjšino držav, ki v zadnjih letih niso dvignile stopenj DDV. ODMEV Manj knjig, še manj kupcev PETRA VIDALI Na 27. knjižnem sejmu ni gneče. In je, kljub prostemu vstopu, nihče niti ni pričakoval. Prvič po več kot desetletju permanentne rasti je v zadnjem letu izšlo malo manj knjig kot leto prej. Prodalo pa se jih je veliko manj, kljub tudi prvič opaznemu nižanju cen. Programskemu, načrtovanemu in podprtemu dumpingu tako imenovanih knjig za vsakogar po 3 evre sledijo vsi tako dobesedne razprodaje zalog, v kakršno so zdaj prisiljene založbe, še nismo imeli. Različne interesne skupine ponujajo različne odgovore na stanje. Vsakokra- tnih tehnoloških debat na sejmu ne manjka, ponudba elektronskih knjig in podpore zanje na sejmu pa ni nič večja, kot je bila kdaj prej. Nereflektirano mahanje s podatkom, da je prodaja e-knjig knjig na Amazonu lani prvič presegla prodajo tiskanih knjig, je na tako majhnem knjižnem trgu, kot je slovenski, pač prepoceni gesta, ker tukaj tudi elektronske knjige ne morejo biti zares poceni, vsaj tiste, ki so kaj vredne, ne. Tudi kako drugo e-pravilo za tak trg ne velja, recimo tisto, da najmočnejši akterji na takem trgu niso založniki, ampak iznajdljivi prodajalci tujega blaga. Ne, v zadnjem času so se založbe zganile in napovedale konkretne premike. Zanimivo je, da se, v nasprotju z vsakokratnim teoretiziranjem naših tehnologov, a v skladu z najnovejšimi trendi v elektronsko razvitih okoljih, hipotetični prodor e-knjig ne obeta na strokovnih področjih, temveč v leposlovju. Ne zaradi knjižnega sejma, pač pa seveda zaradi volitev, pa smo dobili tudi nekaj političnih namigov o bodoči usodi knjig. Najbrž ni treba poudarjati, da se kandidatom sejemsko prizorišče, ki je sijajen pokazatelj gospodarske- ga stanja in kupne moči večine države in državljanov, ne zdi dovolj pomembno, da bi se hodili nanj kazat. Res pa je, da vsaj za tiste, ki so kot enega od prioritetnih ukrepov po volitvah napovedali ukinitev agencije za knjigo, sejem morda ni najbolj varen kraj. Argumentov, ne logističnih ne finančnih in ne ideoloških, niso upali predstaviti, zato je mogoče o njih samo spekulirati. Da bi ukinitev agencije - seveda se ve, da bi se nekatere njene pristojnosti pač nekam prenesle, ve pa se tudi, da se ob takih transak- cijah pripetijo finančne in druge izgube, ki trajajo veliko dlje kot sam postopek prenosa v tem trenutku slovenske knjigotržke realnosti povzroči- la kolaps, pa ni spekulacija, temveč dejstvo. Z aneksom črno na belem Včerajšnji podpis aneksa h kolektiv- ni pogodbi za zaposlene v zdravstve- ni negi, ki v vsej državi zadeva le okoli tristo zaposlenih v dializi, intenzivni negi, anesteziji, pri citostatiki in na še nekaterih drugih področjih, kljub vsemu ni nepomemben. Odpravlja namreč dolgoletno pravno praznino pri nagrajevanju tega kadra in s tem preprečuje vzroke za morebitne nove bele stavke, za kakršno so se nedavno odločile srednje medicinske sestre v UKC Ljubljana. Po besedah ministra za zdravje Dorijana Marušiča, ki opra- vlja tekoče posle, je doseženo soglasje s sindikati v zdravstveni negi "pot do dokončne rešitve problema". Aneks so, čeprav po enotedenskem zamiku zaradi pomislekov sindikata Pergam, poleg predstavnikov sindi- katov v zdravstveni negi in resornega ministra podpisali še ministra Franc Križanič in Ivan Svetlik ter v imenu ministrstva za javno upravo predse- dnik vlade Borut Pahor. Vsebina do- govora - ta predvideva kombinirane pogodbe za tiste medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, ki opravlja- jo delo diplomiranih - je celo presegla prvotna pričakovanja. Če je bilo sprva ponujeno razmerje 70:30, je obveljalo, da bo priznani delež plačila 80 odstot- kov za delo diplomirane sestre in 20 odstotkov za delo glede na srednješol- sko izobrazbo. Kombinirane pogodbe bodo lahko uveljavljale srednje medicinske sestre, ki so na delovnem mestu že deset let in so izobraževanje končale do leta 1985, sodelavkam, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, pa bodo, če bodo želele, stroške izobraževanja v celoti plača- li delodajalci. V tem primeru bodo morale šolanje dokončati v šestih letih. Na zahtevo Pergama bo podpisani aneks veljal tudi za patronažne sestre, tiste, ki so v enakem položaju. Da bi se izognili morebitnemu podcenjevanju oziroma da nadrejeni srednjim me- dicinskim sestram ne bi povzročali težav pri opravljanju njihovega dela, pa bodo po besedah Matije Cevca iz sindikata Pergam vzpostavili kontro- lo morebitnega mobinga. (mag) Jutri v Večeru priloga 17 S n h n t n Intervju Borut Pahor, SD ]anez Janša, SDS Aktualno Več dolgov, manj demokracije Pop kultura Tom Jones v Zagrebu Dnevnik Monika Pocrnjič in Pei-Wen Liu DOPISNIŠTVA: TRŽENJE: Ljubljana, Cankarjeva 1, Oglasno trženje telefon 01/2415 600 telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 Celje, Razlagova 13 a, oglasi@vecer.com Mali oglasi 03/425 36 48 (46) telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Ptuj, Osojnikova 9, Naročniški oddelek 02/749 21 71 (74) telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 Murska Sobota, Slovenska 25, narocnina@vecer.com 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, Celje, Razlagova 13 a, dopisništvo 02/84310 03 naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 42.000 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka je1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za november 2011 znaša 28,88 EUR, za upokojence in študente 25,84 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakona o davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.