URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Poštenega človeka potrebujemo KARL ERJAVEC, predsednik Desusa VANESSA COKL Slovenija g re na p r e d č a s ne voli- tve. Prepozno? "Slovenija je v slabši kondiciji kot v začetku leta. Škoda, da predsednik vlade, ko je pokojninska reforma padla, ni odstopil, da bi prihrani- li nekaj mesecev. Zdaj pa zmanjku- je časa za interventni zakon, da bi uravnotežili prihodke in odhodke za proračun 2012." P o t em Desus podpira zamrznitev plač, p o k o j n i n, s o c i a l n ih p o m o č i? "V stranki Desus s mo mnenja, da pokojnine ne bi smele biti zajete v interventnem zakonu, ker niso so- cialni transfer, temveč pravica iz minulega dela." Če i n t e r v e n t ni zakon, k a d a r k o li že, z a m r z ne p o k o j n i n e, p o d p o re Desusa t o r ej n e bo imel? "Rast pokojnin j e v e z a na na rast plač. Če plače ne b o do rasle, tudi pokojnine ne bodo. In tudi č e jih vlada zamrzne, plače b o do v e d no rasle. V resnici bi se kot v e d no pokazalo, da so bile z a m r z n j e ne s a mo pokojnine. S t em se v Desusu ne strinjamo. Zavedamo se, da je zaradi hude f i n a n č ne krize nujno varčevanje. Ne s t r i n j a mo pa se, da se zateguje pri tistih, ki so v največjih težavah. Upokojenci i m a jo najnižje prejemke. Nepra- v i č no bi bilo pri njih najbolj zate- govati. Povprečna plača v j a v n em sektorju je 8 70 evrov. Povpreč- na p o k o j n i na je pa 570 evrov. Pri t em pa i m a mo ekscesne prime- re v j a v n em sektorju, nekateri di- rektorji zdravstvenih domov na primer prejemajo tudi po 11 tisoč evrov. Vlada bi red najprej morala narediti v j a v n em sektorju. Ni isto zamrzniti 11 tisoč ali pa 350 evrov, kolikor p r e j e ma 200 tisoč upokojencev." Polovica u p o k o j e n c ev dobi m a n j kot 5 00 evrov na m e s e c. Pa j e Desus bil v v s eh v l a d ah po v r s t i, lep č as tudi v Pahorjevi? "Socialna varnost je na zelo nizki stopnji. Pokojnina po 30, 3 5 , 4 0 letih dela n e zagotavlja dostojnega življenja. Res je bila stranka Desus v v s eh vladah, s svojim m i n i s t r om pa šele po letu 2 0 0 4. Desus n i ma dovolj m o či v parlamentu. Nismo imeli toliko poslancev, da bi ra- dikalno spremenili odnos države do upokojencev. Zato si na teh vo- litvah želimo, da se več kot pol milijona upokojencev zave, da le Desus zastopa njihove interese. Na ta način jih b o mo lažje branili. Saj pred 21 leti je Desus v Mariboru nastal na pobudo društev upoko- jencev, stranka upokojencev je!" Koalicije, v k a t e r ih ste bili, se z e lo za u p o k o j e n ce niso borile? "Pred volitvami politične stran- ke upokojencem obljubljajo vse mogoče, potem pa na obljube po- zabijo. V Janševi vladi s mo dosegli vsaj usklajevanje pokojnin z rastjo plač, pokojnine so se takrat realno povečale. V Pahorjevi vladi pa so zaradi finančne krize žal stagni- rale. Še več: stranka Desus je bila ves čas pod pritiskom pokojninske reforme, ki bi upokojencem dala 350 milijonov evrov m a n j. Toliko bi z reformo privarčevali. A se v Desusu nismo strinjali. Z drugimi ukrepi moramo iz krize. Z novimi delovnimi mesti. Motilo nas je, da n i bilo n o b e n ih težav najti denar- ja za dokapitalizacijo NLB. Ali pa za Grčijo v krizi. Pa so pokojnine v Grčiji enkrat višje. Zato nismo pristali na pokojninsko reformo. Želeli so podaljšati delovno dobo, da bi ljudje pozneje prejemali za- služeno pokojnino in več časa vla- gali v pokojninsko blagajno. Pa v e r j e t no krajši čas uživali pokoj- nino. V Desusu se načeloma celo strinjamo s podaljšanjem delov- n e dobe. Generacije, ki prihajajo, so bolj zdrave, bolj vitalne. Toda ta ukrep ni učinkovit, ko pa i m a mo 17 tisoč diplomantov, mladih, iz- obraženih ljudi, ki ne dobijo zapo- slitve." V č a k a n j u, ali p o k o j n i n s ka refor- m a b o, so pa ljudje drveli v upo- kojitev. "Res je. Desus je želel doseči so- glasje. Predsedniku vlade sem predlagal polovično usklajevanje pokojnin, da razmerje med pov- p r e č n i ma plačo in pokojnino ne bi še naprej padalo. Še v začetku leta 2000 je bila povprečna pokojni- na 75 odstotkov povprečne plače. Danes je samo še 59 odstotkov. Ko je Pahorjeva vlada šla v četrtinsko usklajevanje pokojnin s plačami, je bil Desus z eno nogo že iz koa- licije." P o k o j n i n s ka r e f o r ma j e bila ključ- na, da s t e šli narazen? "Tako je. Desus ni bil uspešen niti z e n im svojim predlogom in takrat s mo ugotovili, da v vladi n i ma več smisla vztrajati. Tudi neprimerno bi bilo, da bi ostali v vladi, ne bi pa podprli njene pokojninske refor- me. Desus je za pokojninsko refor- mo, toda za pravično. Ne pa da bo tistim, ki že najtežje živijo, še slabše. Zaslužna pokojnina za umetnika ali športnika n i ma kaj iskati v pokoj- ninski blagajni. Če država pokojni- n o podari, naj jo da iz proračuna, n e iz pokojninske blagajne. Mladi morajo zaupati, da se splača vplače- vati v pokojninsko blagajno. Kako pa b o mo preživeli brez solidarno- stnega pokojninskega sistema?" Politike i m a mo zdaj, ki kandidi- rajo na volitvah, o b e n em so pa v s o d n em p o s t o p k u. "Ustava pravi, da si nedolžen, dokler nisi pravnomočno obsojen. Ne zaupam našemu pravosodju, zlasti n e tožilstvu. Vidimo, da so nekateri hitro predmet kazenskih obravnav, pri drugih pa se zadržu- je v predalih. Če bi v resnici imeli pravno državo, če bi pravosodje delovalo po najvišjih standardih, ljudje n e bi podprli visokih politi- kov v kazenskih postopkih. Zdaj pa imajo te postopke pogosto za način obračunavanja z nekaterimi politiki." Kaj j e v predalih? "Določene kazenske ovadbe se n e procesirajo ali pa se zelo počasi kaj zgodi. Pravosodje očitno še ni povsem neodvisno. Mali človek je hitro kaznovan, tajkuni, ki so po- gnali podjetja v stečaj in števil- n e družine v nesrečo, pa se m i r no sprehajajo naprej. Ne v e r j a m e m, da bo kdo za karkoli odgovarjal. Postopki ne stečejo, ker ni politič- n e volje." Kaj naj m i n i s t er k l i če g e n e r a l n e- ga tožilca? Ne s m e! Ne v Sloveniji. "Ne gre za to, nič mu ni treba kli- cati. Politične volje ni, da bi pravna Rojen je bil v Belgiji, v kampanji pred 4. decembrom govori tudi francosko, če je treba. V Janševi in v Pahorjevi vladi je bil Kari Erjavec (51) minister. Drugo ministrovanje, okoljsko, je bilo kratko, za prvo, obrambno, mu je sodišče izstavilo "potrdilo", da ni bil nevesten v službi, ko j e imel na mizi pogodbo za eksplo- zivne finske oklepnike. država zadihala s polnimi pljuči. Ker je politika v m e š a na v nekate- re afere." Pravosodniki b o do rekli, da manjši k r i m i n al lažje, h i t r e je ob- sodiš. "V Nemčiji so direktorja SCT hitro kaznovali." V a m j e žal, da po v o l i t v ah 2 0 0 8 niste šli v opozicijo? "Žal m i je, da Desus v tej koalici- ji ni bil enakopraven partner. To je dober nauk za prihodnje koalicije." Desus b o po volitvah 2 0 11 spet v vladi? "Odvisno od volilnega rezultata. Če bo dober in č e v koalicijski pogod- bi uveljavimo svoje programske točke, bodo možnosti, da gremo v vlado, večje. Položaj upokojencev se ne s me bistveno poslabšati." Ne bo pa, sredi Evrope v hudi krizi, vse odvisno le od razvoja dogodkov d o m a? "Evropa j e v zelo hudi krizi. Slove- nija pa je m a j h no in zelo gibčno go- spodarstvo. To bi nas lahko rešilo. Trgujemo z globalnim svetom. Manjkajo n am pa pravi programi. In m a nj zapleteni postopki. S stra- t e š k i mi partnerji b o mo morali v državne investicije. In Slovenijo odpreti za tuje investicije." A m p ak t u j ih n a l o žb se država boji? Leta in l e ta j e bil o p e v an na- c i o n a l ni interes. In j e rodil taj- k u n e? "Nacionalni interes je bil zlora- bljen, da so nekateri prišli do zelo velikega premoženja. Res pa do- ločen nacionalni interes v gospo- darstvu, v infrastrukturi, država mora imeti. Neprimerno bi bilo zdaj prodajati kapitalske deleže države v nekaterih dobrih podje- tjih, na primer v Krki, Zavarovalni- ci Triglav. Ne bi dosegli prave cene. Država naj j ih raje zastavi pri med- narodnih finančnih ustanovah, da b o dobila denar za spodbujanje donosnih izvoznih gospodarskih programov." NLB? "NLB je točka prepletanja vseh lo- bijev, vseh omrežij v državi, ki i m a jo vpliv na vsako vlado, da i ma precej zvezane roke." Ta o m r e ž ja i m a jo i m e? "Saj imena so znana! Vsi tisti, ki so obogateli na račun tranzici- je. Zaradi njih je poslovanje te dr- žavne b a n ke v e d no pod vplivom politike, zato ima NLB tako hude težave. Na lepe oči j e dajala tajkun- ske kredite. Nujno bi jo bilo prodati strateškemu partnerju, da jo razvi- ja na območju Zahodnega Balka- na. Zagovarjamo, da državi ostane 25 odstotkov plus ena delnica. Če kupec korektno posluje, naj pa se država popolnoma umakne. To bi bil začetek konca lobijev in o m r e- žij. Tuje b a n ke pri nas nimajo težav kot NLB, ker je njihova lastniška struktura jasna." Kari Erjavec (Robert Balen) Ni isto z a m r z n i ti 11 t i s o č ali p a 3 5 0 e v r o v, k o l i k or p r e j e ma 2 0 0 t i s oč u p o k o j e n c ev Ministrovali ste v Janševi in v Pa- horjevi vladi. J e J a n š a, k o so bila leta še u g o d n e j š a, z a m u d il č as za s i s t e m s ke r e f o r m e? "Zanesljivo je bil tisti čas ustreznej- ši, a so delavci in sindikati šli takoj na ceste in je v n e ma po reformah usahnila." Zdaj b o pa vse v eč r e f o r m s k e ga d i k t a ta iz Bruslja, iz e v r o o b m o- čja? Sloveniji p a d a jo r e j t i n g i . .. "Rejtingi niso padli zaradi pokoj- ninske reforme, ampak ker je pred- sednik vlade zavlačeval s svojo nezaupnico." Čez 100 t i s oč i m a m o brezposel- n i h. "To so tajkunske zgodbe. Vegrad se je sesul pa SCT. Številna dobra pod- jetja z dobrimi blagovnimi znam- k a mi so menedžerji izčrpali, da bi j ih č im ceneje kupili. Privatizirali so v konjunkturi, ko bi bili morali vlagati v nova delovna mesta, nove programe, višje plače. Če bi bila po- litična volja, bi danes bil zaprt mar- sikateri tajkun." Kaj p o t r e b u j e mo po volitvah? "Močno vlado, m o č no koalicijo, da bo sposobna izpeljati spremem- be. Slovenija potrebuje načrt. Novo vlado č a ka veliko izzivov." J e č as za uspešnega m e n e d ž e r ja za k r m i l om vlade ali za p o š t e n e- ga politika? "Potrebujemo poštenega človeka." Da Desus 4 . d e c e m b ra n e bi pre- stopil p a r l a m e n t a r n e ga praga, te b o j a z ni ni? "Ne. Izboljšati želimo rezultat iz leta 2008, ankete n a m dobro kažejo, r a č u n a mo na 1 0 , 12 odstot- kov. Čas je, da več kot pol milijo- na upokojencev končno voli svojo stranko. Desus se e d i ni v vladi in v parlamentu bori za upokojence. Edina socialna stranka smo." Kaj j e pa SD? "Po delovanju v Pahorjevi vladi bi težko sodil, da gre za pravo social- nodemokratsko stranko." Nova k o n k u r e n ca se j e pojavila pred v o l i t v a m i, nove s t r a n k e. "To so stari obrazi, stara konkurenca."