URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Ce samo ena naredi korak preveč, jih dobi takoj po nosu KATARINA KRESAL, predsednica LDS DRAGICA KORADE Vizionarstvo pogrešam v naši po- litiki, pravi predsednica LDS Kata- rina Kresal. Vsak se zapiči v delček, v en sam vijak, celote pa nihče več ne vidi. Ker je prepričana, da raz- m e t a ne hiše ne moreš spraviti v red z eno s a mo metlo, se zavzema za postopno, strpno in potrpežlji- vo urejanje tiste hiše, ki ji pravimo naša država. Sodi m ed tiste, ki oce- njujejo, da so letošnje volitve prelo- mne. Zakaj? "Prvo je to, da se je nakopičilo toliko apriornega sovraštva do po- litike kot take. To je povezano tudi s splošnim slabim stanjem in poču- tjem zaradi krize. Ta negativizem do politike je na široko odprl vrata novemu, ki pa - kot zdaj vidimo - temelji spet na m o č n ih karakter- jih predstavnikov strank in m a nj na nečem novem. In ko pogleda- mo, kdo si stoji nasproti - na desni Janeza Janša s svojimi podporni- ki, na levi Zoran Jankovič s svoji- mi podporniki - vidimo samo dva bloka, n e pa vse pestrosti, ki jo de- jansko nudi politična ponudba. S tako postavitvijo žal vsi izgublja- mo. In glede na akterje, ki se poja- vljajo na obeh straneh, je videti, kot da gre za zadnji tranzicijski spopad tega levo-desnega pola v najbolj ne- prijetnem pomenu izključevanja, sovraštva, apriornega zavračanja. Drugo pa je, da bo - paradoksalno - posledica velike izbire to, da b o v parlamentu m a nj izbire. Zato je še toliko bolj pomembno, kdo pride v parlament, saj biti zmagovalec volitev sploh še n e bo pomenilo zmage, zmagal b o šele tisti, ki bo sestavil koalicijo." In k je j e LDS v t em spopadu? Na svojih z a č e t k ih j e s t r a n ka prav zaradi tega, k er se ni h o t e la vple- tati v b r e z u p ne b o j e m ed komu- nisti in a n t i k o m u n i s t i, u s p e š no ubirala svojo p o l i t i č no p o t. "Ko pride do take vrste spopada, smo ostali igralci še trikrat bolj zapostavljeni. To doživljamo vsak dan, saj nas celo nacionalka m e če iz soočenj, ker se je k ar vnaprej od- ločila, kdo so zmagovalci volitev. Ampak na koncu o t em v s e e no od- ločijo volivci. Naša zgodba na teh volitvah je, da moramo preživeti to bitko in priti v parlament kar se da dobro zastopani. Mi se resnič- no želimo ukvarjati s prihodnostjo. Dovolj i m am razprav o tem, kdo j e komu kaj naredil, kdo je kaj zavo- zil. Kar je bilo, je bilo, vsi delamo napake in vsakdo od nas je nare- dil tudi kaj dobrega, zdaj pa je čas, da povemo, s č im b o mo potegnili Slovenijo naprej. Te razprave pa ni. Videti je veliko šopirjenja, medse- bojnega kljuvanja, če pa se trudiš biti pozitiven, te nihče ne posluša. Zato ocenjujem, da to obdobje še ni obdobje LDS." No, t o n i so vaši boji. Vi ste v poli- t i ko vstopili leta 2007, leto k a s n e- j e ste p o s t a li n o t r a n ja m i n i s t r i c a. Za s a bo i m a te b u r en m a n d a t. K a ko bi opisali t o izkušnjo? "Dobra, čeprav ne vedno prijetna izkušnja. Kot novinec nosiš s sabo to svojo novost in je t o določena prednost: si neobremenjen, n i k o- mur nisi nič dolžen, ne izhajaš iz skupne politične zibelke, v kateri so se rodili skoraj vsi naši politi- ki. To sama štejem kot plus, ker m i je omogočilo, da gledam na stvari drugače, da delam drugače. Do do- ločene mere pa je t o tudi slabost, saj ne poznaš pravil, po katerih po- litika deluje.Tu so povsem drugač- na razmerja k ot v gospodarstvu ali kjerkoli drugje zunaj politike. To j e čisto drugačna igra." Na m i n i s t r s k em položaju ste pre- živeli dve interpelaciji: v središču prve s o b i li izbrisani, v središču druge pa b u l m a s t i f i. Kaj j e n a j b o lj bolelo? "Ali veste, da sta bili o be vloženi na isti dan, s a mo z e n im letom razli- ke? Obe sta bili absurdni. Prva zato, ker je zanikala obstoj pravnega reda, človekovih pravic, ustavne- ga sodišča. Druga je bila bistveno bolj nizkotna, ker je zanikala člo- veka kot takega. Usmerjena j e bila proti m e ni kot osebi, odpirala je možnost diskreditacije na najbolj osebnem in najbolj bolečem nivoju. To, s kom živiš, s kom se družiš, je naenkrat postalo orodje politične- ga boja. Tega prej v takšni meri ni bilo v slovenski politiki." Je v t a ki o b l i ki priletelo zato, k er ste ženska? "Ženske v politiki smo posebna zgodba. To lahko zdaj govorim iz prve roke. Vsi na veliko govorijo, kako jih potrebujemo, ampak če samo ena naredi kak korak preveč, da bi bila bolj zraven, jih dobi takoj po nosu. Dokler nisem prišla v po- litiko, nisem imela nikoli in nikjer občutka, da ne bi imela e n a k ih možnosti, no, tu pa je vse drugače. Veliko lepega je na nivoju besed, vsi govorijo o enakopravnosti, ampak tega, da politika dejansko pripada moškim, se m i še zlepa n e b o mo znebili. Kar poglejte ponud- b o novih strank in list, sami fantje! Spomnite se tudi podcenjevalne- ga tona, v katerem j e bila nareje- na druga interpelacija. Ob njej smo imeli debato o tem, kaj so prave ženske in kaj ne. Tega je v politi- ki še zmeraj zelo veliko. Ampak mislim, da pri m e ni ni bil glavni problem v tem, da sem ženska. Konec leta 2 0 0 9 sem najprej po- stala politični obraz leta, januar- ja Slovenka leta in nato še prva ženska govornica v Dražgošah. Moje uspešno delo je torej začelo kazati rezultate tudi v v e d no večji prepoznavnosti in naklonjenosti ljudi. Takrat sem se zavedla, da to ne more trajati nemoteno, da se to ne more dobro končati. Zvezda LDS je znova vzhajala in marsikdo se j e začel počutiti ogroženo. In se je res zgodilo. Naravnost filmski obrat se je zgodil 2. februarja 2010, ko se je zgodila tragedija s s m r t jo dr. Bari- čeviča. Do tega datuma v m o j em ži- vljenju ni bilo spornih stvari, n i h če ni našel nič, kar bi bilo vredno javnega odziva, kaj šele zgražanja. Po tem datumu se j e naenkrat vse spremenilo, vse v m o j em življe- V s a k a d r ž a v a bi m o r a l a z a g o t o v i ti v s a k e m u č l o v e ku tri o s n o v ne p r a v i ce z a č l a n a r i n o, ki ji j o p l a ča v d a v k i h: p r a v i co d o z d r a v j a, p r a v i co d o z n a n j a in p r a v i co do d e l a nju je postalo sporno. Čez noč sem postala čisto drug človek, kot sem bila prej 37 let, m o je življenje je v medijih dobilo čisto drugo inter- pretacijo. Kot bi zbrisali obstoječi računalniški program in naložili novega. Takšne stvari se n e zgodi- j o naključno in takšna obravna- v a j e sistematično trajala celo leto. Lahko rečem, da takšne izkušnje ne privoščim nikomur." Kljub t e mu s t e na vaši p r o g r a m s ki k o n f e r e n ci izrazili p r e p r i č a n j e, da se da v Sloveniji d o b ro delati in d o b ro živeti. O č e m govorite, k o govorite o d o b r em življenju? "Verjamem, da i ma Slovenija per- spektivo in da ima vse pogoje, da j e lahko uspešna država in družba. Družba je uspešna, ko so ljudje, ki v njej živijo, zadovoljni. Definicija zadovoljstva je lahko široka, ampak zame to pomeni, da se vsak čuti enakopravnega, da i ma vsak pogoje za normalno življenje, za razvoj, da lahko doseže tisto, kar si je zadal. Vsaka država bi morala zagotovi- ti vsakemu človeku tri osnovne pravice za članarino, ki ji jo plača v obliki davkov: pravico do zdrav- ja, pravico do znanja in pravico do dela. To so tri temeljne pravice, ki naredijo osnovo, na kateri človek lahko gradi zadovoljstvo. To so trije osnovni sistemi, ki morajo v državi dobro funkcionirati. Danes zdra- vstveni sistem škripa na vseh voga- lih. Enako je s pravico do dela. Če ni možnosti zaposlitve, država ni po- skrbela za pravico do dela. Znanje pa je tisto, ki nas lahko izvleče iz krize in na dolgi rok diferencira od ostalih družb. Zato teh pravic država ne sme izpustiti iz rok." Ko ste pred dnevi razmišljali o t e m, k aj Slovenijo l a h ko p o t e g ne naprej, ste rekli, da se j e t r e ba v r n i ti h k m e č ki p a m e t i. Kaj ste i m e li v mislih? "Z zdravo k m e č ko pametjo smo Slovenci obstali. Zdaj pa smo vse tako neverjetno zapletli in zapa- kirali v hude besede in v dolge postopke, da se j e bistvo očem popolnoma skrilo. Stopimo ven iz t e godlje in se poglejmo od daleč. Vprašajmo se, kaj s mo in kaj hočemo, v č em smo dobri in k je iz- gubljamo priložnost, nato se odlo- čimo, k a m b o mo korakali." Letnik 1973. Po študiju na lju- bljanski Pravni fakulteti se j e zaposlila na sodišču, leta 2000 je postala samostojna svetoval- ka za pravne zadeve s področja gospodarskega in korporacijske- ga prava pri Kapitalski družbi, d.d., Ljubljana, nato je delala pri podjetju Western Wireless In- ternational, od leta 2 0 03 pa v odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki. Leta 2 0 07 se je kot NLP (nedolžna, lepa, pametna) pojavila na čelu LDS, leto dni ka- sneje je bila izvoljena za poslan- ko in nato postala ministrica za notranje zadeve v Pahorjevi vladi. Katarina Kresal (Boris Vugrinec)