URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Denarja je dovolj, treba ga je znati poiskati ZMAGO JELINČIČ, predsednik SNS VASJA JAGER Ali j e SNS s s p o r a z u m om o arbitra- ži s Hrvaško izgubila svojo iden- titeto? Vprašanje m e je in o d n o si z j u ž no sosedo so bili v s e b i n e, na katerih ste gradili p o m e m b en del svoje priljubljenosti? "Kot stranka s mo v zvezi s t em sporazumom povlekli genialno potezo: z njim i ma namreč Slove- nija prvič možnost pridobiti nekaj, česar drugače ne bi mogla. To je bilo narejeno z blagoslovom Ame- ričanov in brez vednosti Pahorja in Kosorjeve; m i smo se držali ob strani, da Hrvati ne bi ugotovili, za kaj gre." Kaj j e p o t em danes ideološki temelj s t r a n k e: ste konzervativci, liberalci, klasični n a c i o n a l i s t i . . .? "Težko bi rekel, ali sodimo na levico ali desnico, kajti pri nas se opciji delita le po odnosu do NOB, ne pa do gospodarstva in sociale kot na Zahodu. Po slovenski delitvi smo tako levica, saj črpamo iz zapu- ščine TIGR in narodnoosvobodilne- ga boja; pri gospodarstvu in sociali pa smo bolj na desnem spektru." S k a k š n im c i l j em greste na voli- tve, s t a r t a te m o r da na d o l o č en od- stotek glasov? "Ne, vsekakor pa moramo priti v državni zbor. Mi smo slaba vest slo- venske politike, če ne bi bilo nas, bi pokradli še veliko več." Nihče ni brez madeža. Tudi SNS j e bila deležna očitkov o b aretaciji vašega p o s l a n ca Srečka Prijatelja, vi ste j ih poslušali, k o ste kupili z e m l jo na Obali za več kot pol mi- lijona. "Me veseli, da ste omenili te zadeve. Prijatelj sedi v zaporu, ker je stopil na žulj ljudem, ki so se želeli oko- ristiti pri prodaji Splošne plovbe Nemcem. V sporu s podjetnikom Mikužem, zaradi katerega naj bi ga nato zaprli, pa je zgolj šel po svoj denar, za k ar mi je pred tem pred- stavil vsa potrebna dokazila; zato ga tudi nisem vrgel iz stranke. Za- nimivo pa je, da Prijatelj ni v zaporu zaradi tega, temveč so mu obesi- li trgovino z orožjem. Doma so mu našli kalašnikovko in nekaj ročnih bomb, kar ni čudno, saj je le veteran osamosvojitvene vojne." Tudi m oj o č e j e, pa v o m a r ah n i ma b o m b. "Eni pač i m a mo radi orožje in ga zbiramo." Kolikor v e m, so Prijatelja zaprli zaradi g r o ž e nj in izsiljevanja. "Ah, tisti esemesi... Kaj pa tajkuni, kot je Bine Kordež, ki so res izsilje- vali ljudi, in to za velike denarje? In še glede nakupa parcele. Vse je po zakonu. Pa se trudijo, m o č no tru- dijo, da bi mi našli karkoli. Parcelo sem kupil na javni dražbi, na kateri je lahko sodeloval kdorkoli. Plačal sem davek in vse pristojbine. Bi bil pa res nesposoben, če pri svojih 63 letih ne bi imel ničesar in nobenih prihrankov." D o t a k n i va se s t a n ja v Sloveniji. Kaj j e v t e m t r e n u t ku največja težava naše d i š a ve in k aj j e vzrok? "Nimamo denarja, zadolženi smo in gospodarsko na psu." Po raziskavi Euro Plus Monitor 2011 i m a mo p e to najbolj zdravo gospodarstvo v e v r o o b m o č j u. "To j e enako kot takrat, ko so raz- glasili Lojzeta Peterleta za Evropej- c a leta. To pišejo neke organizacije, ki jim plačaš, da te uvrstijo čim bolje." Torej s m o v š k r i p c i h. Vzroki? "Popolna nesposobnost vodilnih političnih struktur od 1992. dalje, ki so ves čas prirejale zakone, da so lahko nekaznovano kradle." Proračun j e torej prazen, tuji kre- ditodajalci so do Slovenije v e d no bolj zadržani. Kje dobiti d e n ar za p r e s t r u k t u r i r a n je gospodarstva in nujne r e f o r m e? "Denarja je po svetu dovolj, žal pa našo zunanjo politiko obvladuje- jo salabajzerji'. Pred več kot letom dni sem bil z odposlancem azerbaj- džanskega predsednika pri premi- erju. Takrat bi bih lahko dobili za milijardo evrov izredno ugodnih investicij, pa je Pahor zamočil." V e r j e t no j e bolj k ot Azerbajdžan za nas vendarle p o m e m b na Nem- čija, v k a t e ro izvozimo največ svojih produktov. "Ja, ker ne znamo odpirati trgov in gledamo zviška na države, na katere bi se lahko naslonili. Pa i m a mo vrata na široko odprta zaradi jezikovne bližine in zaradi dobrih spominov na gibanje neu- vrščenih." Saj o d h a j a j o ča vlada j e s t em iz- r a č u n om p o r o m a la do Gadafija v Libijo. "Tam se je dalo dobiti denar, a nika- kor ne na način, kot so se ga lotili. Tisto je bila komedija." Kaj pa viri v Sloveniji? Kje vidite rezerve? "Precej denarja bi lahko dobili z znižanjem davka na dohodek pravnih oseb, s čimer bi v Sloveni- jo vrnili firme, ki so nas zapustile zaradi prevelikih davščin. Pa z zni- žanjem DDV na 15 odstotkov, kar bi pospešilo potrošnjo. Ključna je uvedba pavšalnih davkov za mala in srednja podjetja, saj bi tako ljudje delali zase in ne bi potrebovali izre- dno dragih davčnih blagajn." V programu o m e n j a te tudi "pre- v e t r i t e v" državnih b a nk NLB in NKBM. "Vse te gospode, ki niso naredi- li ničesar, bi bilo treba poklicati na odgovornost. Zahtevali b o mo tudi objavo spiska podjetij, ki so dobila kredite na lepe oči; iz njih se lahko nazaj potegne lepe denarje, med milijardo in poldrugo milijardo evrov." K a ko pa? Ta d e n ar j e porabljen, v m n o g ih p r i m e r ih j e k o n č al v davč- nih o a z a h . .. "Dalo bi se ga potegniti nazaj, a ne tako, da nihče, n e obveščevalna služba ne policija in ne sodstvo, ne dela ničesar. Če človeku dopoveš, kakšne so lahko sankcije, ga bo še sam prinesel nazaj. Nekaj podobne- ga je v Italiji naredil Berlusconi in pripeljal v državo ogromne vsote denarja." Zmago Jelinčič in njegova SNS sta stalnica v parlamentu od osa- mosvojitve dalje. V t em času se je 63-letni diplomirani farmacevt izoblikoval v eno najbolj kontro- verznih osebnosti na našem poli- tičnem prizorišču. A najsi je prah dvigoval z radikalnimi izjavami na račun Romov, ljubeznijo do orožja ali z d o m n e v n im lobira- njem za letalski muzej, je Jelinčič iz vsake afere izšel še močnejši. Tudi med letošnjo volilno kam- panjo je v polni formi. Bi z n j im dokapitalizirali te iste b a n k e, ki so v preteklosti že pri- p o m o g le k izčrpavanju c e l o t ne skupnosti? "Na način, kot je sedaj zastavljen, se to nikakor ne sme zgoditi. Treba je dobiti strateške partnerje, in to so lahko le subjekti iz č im bolj od- daljenih držav, po možnosti zunaj meja EU, saj jim lahko s prodajo po- nudiš priložnost za vstop na evrop- ski trg. Kitajci, Indijci, Kazahstanci, Južni Korejci... Vendar naši vedo, da bi morali v tem primeru polo- žiti račune na mizo, tega pa razni forumi 21 in podobne mreže ne želijo." In č e še n e k aj č a sa n e bodo našli tujega p a r t n e r j a? Izbire ni veliko, NLB j e k o m aj prestala stresne teste. "Medtem ko Slovenija zunaj najema drage kredite, i ma Banka Sloveni- je še vedno rezervo za hude čase; nekaj i m a mo menda za m i n i m a l ne obresti naloženega tudi v nemških bankah. Hranilnih vlog v držav- nih bankah, predvsem NLB, je za okoli 15 milijard. Res, to je denar državljanov in državljank, toda ob ustreznem dogovoru in obrestih se ga da pametno obračati." Kaj storiti z AUKN, ki v i m e nu države upravlja z n j e n i mi banka- mi in firmami? "Ukiniti! Morala bi delovati na- mesto Soda in Kada, a jo ves čas spremljajo dvomi o strokovnosti njenega vodstva in o smotrnosti njihovega početja. Prepričan sem, da so AUKN ustanovili le, da bi pri- krili določene nepravilnosti, ki so se dogajale v Kadu in Sodu." In k a ko določiti prioritete pri stra- t e š k ih n a l o ž b ah države? Kaj pro- dati, k aj obdržati? "Ničesar se ne sme prodati v celoti in na hitro. Nekateri želijo s tovr- stnimi kupčijami le dobiti milijone, da bi jih vrgli v luknje, ki se j ih ne da zapolniti. Vse, kar bi se zgodilo, je, da bi denar spet izginil." Načrtovana prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju? "To je svinjarija! Slovenija mora ob- držati svojega distributerja doma- čih izdelkov, Agrokor pa Mercator kupuje s kapitalom dvomljivega izvora; njegov cilj je, da po podpisu pogodbe proda njegove nepremič- n i ne in s tem poplača lastne dolgo- ve. To je treba preprečiti." K a k š no stališče i m a te do projek- tov, s k a t e r i mi naj bi država prek javnih n a r o č il spet oživila gospo- darstvo? Teš 6, o b n o va železnic, gradnja t r e t je razvojne osi? "Zadnjima dvema smo naklonjeni, Zmago Jelinčič (Robert Balen) Če ne bi bilo n a s, bi p o k r a d li še veliko v e č prvega je treba ustaviti. Pri Teš 6 je bolje, da danes izgubimo 4 0 0 mili- jonov kot čez nekaj let 3,5 milijarde evrov; tu je bilo ogromno denarja že pokradenega, za veliko je dogo- vorjenega, kdo ga b o prejel. Da ne govorim o onesnaževanju okolja, ki bi ga povzročili. To je zadnja termo- elektrarna na premog, ki se gradi v t em delu sveta!" Kje j e ravnovesje m ed spodbuja- n j e m gospodarstva in s k r b jo za socialo? Za slednjo s m o pod Pa- h o r j em n a m e n j a li na s t o t i ne mili- jonov, za dvig k o n k u r e n č n o s ti pa drobiž. "Imamo načrt, k a ko zelo znižati brezposelnost, vendar podrobno- sti ne bi rad izdajal. Gre za to, da bi podjetja začasno najemala delov- no silo in zanjo plačevala v državni sklad, ta pa bi denar nakazoval de- lavcem. Vsekakor n e smemo prista- jati, da eni ne bi delali, ker dobijo od države več kot delavka, ki gara po osem, deset ur dnevno." K a ko gledate na slovensko priho- dnost v e v r o o b m o č j u? Bi morali sodelovati pri reševanju Grčije, Italije in drugih bolnikov ali pa izstopiti in znova uvesti svojo valuto? "Smotrno bi bilo ostati v evroob- močju, b o j im pa se, da smo v tako hudih škripcih, da nas bodo za- brisali ven. V vsakem primeru bi morali Grčiji odločno reči: Dovolj! Prihodnost Slovenije je v geopo- litičnem smislu po mojem, da je vezni člen med razvitim svetom in nekdanjimi neuvrščenimi; pame- t no bi bilo tudi, da bi prevzemali pobudo na Zahodnem Balkanu, a žal smo tukaj svojo priložnost za- mudili že pred desetimi leti pod Dr- novškom."