URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Danes ljudje ne vidijo sanj, niti jutrišnjega dne ne DARKO KRAJNC, predsednik SMS - Zelenih UROS ESIH V Sloveniji m l a d im še n i k o li ni šlo t a ko slabo. Visoka brezposel- n o s t, s t a n o v a n j s ki p r o b l e m i, v eč kot polovica t r i d e s e t l e t n i k ov živi pri s t a r š i h. In negotove o b l i ke za- p o s l o v a n j a. K a ko l a h ko m l a d im k o n k r e t no p o m a g a t e? "Res je, da m l a d im še nikoli ni šlo tako slabo, po drugi strani pa j i m že zadnjih dvajset let gre zelo slabo, ker se država do mladih mačehovsko obnaša. SMS - Zeleni i m a mo v jedru programa intere- se mlade populacije. Slovenska politika je mačehovska do mlade populacije, ker so mladi volilni ab- stinenti, ne pritiskajo na volitvah in zato niso zanimivi. Kar 83 od- stotkov mladih je bilo v zadnjih dveh letih zaposlenih za določen čas. Kot rešitev za stalne zaposlitve predlagamo davčne počitnice - tri leta neplačevanja davkov - za za- poslitev mlade osebe za nedoločen čas. Stanovanjska politika? Država bi morala prisiliti propadle grad- b e ne barone, da spustijo cene. Če se gremo takšne fleksibilizacije de- lovne sile, kot s mo ji priča, b o treba dostopnost kreditov vezati na de- lovno razmerje za določen čas. Država deponira mlade na trg izo- braževanja namesto na trg delov- ne sile, ker bi bili sicer brezposelni. Borili se b o mo proti podaljševa- nju statusa študenta v nedogled, z več ponovnimi vpisi. Zagovarjamo enotni register vpisov." Veliko s o c i a l n ih in e k o l o š k ih rešitev, ki z a h t e v a jo m o č n o, ne v i t ke države, zagovarjate. Kje b o s te našli sredstva spričo neu- g o d ne j a v n o f i n a n č ne situacije, k o b o morala država v n a s l e d n j em o b d o b ju varčevati, n e pa se za- dolževati za s o c i a l no povezanost, kot j e t o doslej p o č el še a k t u a l ni predsednik vlade Borut Pahor? "Zavajanje je, da smo se zadolževa- li za socialno državo. Zadolževali smo se za roparje. Dokler država deluje kot luknjasta posoda, iz katere neprestano odteka, saj je vsak projekt na koncu predimen- zioniran stoodstotno in še več, nihče za nič ne odgovarja, ljudi ne m o r e mo prepričati v zategovanje pasu. Lotevamo se ad hoc projek- tov, kot je Teš 6, brez načrtovanja in celo brez finančne slike do pred t r e mi meseci. Ne m o r em pristati na to, da se govori, da ni denarja za socialne projekte. Če bi investira- li v zelena delovna mesta, bi pri- varčevali energijo in zmanjšali bi javno porabo. Denarja je dovolj, le vlagati ga j e treba v prave projekte, k i prinašajo zelena delovna mesta in dodano vrednost. Že energetika je m o č an potenci- al za ustvarjanje sredstev. Ener- getski stroški predstavljajo ljudem največji delež stroškov. Tukaj je velik potencial, zato mora država na tem področju narediti več. To pa se ne more zgodi, ker i m a mo napačno postavljene ekonomske gabarite, saj gospodarska rast in BDP temeljita na hiperpotrošnji. Tudi globalno potrebujemo spre- membe." Glavni a k t e r j i, ki j i m v o l i l ne pro- j e k c i je n a j b o l je k a ž e j o, SDS, Pozi- tivna Slovenija in Lista Virant, po m n e n ju s t r o k o v n j a k ov p o n u j a jo v glavnem n e o l i b e r a l ne rešitve, da se Slovenija izkoplje iz k r i z e. Na k a t e r ih t o č k ah vaš p r o g r am ni n e o l i b e r a l e n, a j e uresničljiv? "Naš program ni v nobeni točki neoliberalen. Evropski Zeleni za- govarjamo težnjo po enakopravni in pravični družbi za vse. Preraz- delitev bo potrebna. To zagovar- j a mo z ukinitvijo davčnih oaz na evropskem nivoju in z davkom na f i n a n č ne transakcije. Dvigo- vanje davkov za nas ne pride v poštev, tudi nižanje ne. Le obstoje- če davke b o treba preusmeriti od dela na onesnaževanje. Dohodnin- sko lestvico pa razširiti. Države ne želimo razprodati, predvsem in- frastruktura je strateško pomemb- na. Država ni slab gospodar, sploh ko stranke ne vsiljujejo svojih kadro v in strankarske politike. Potencial v i d i mo tudi v investici- jah iz evropskih sredstev, prav v zelenem sektorju. V SMS - Zelenih zagovarjamo uvedbo univerzalne- ga temeljnega dohodka, ki je lahko motivacijski, drugače od sedanjih socialnih transferjev." Pogosto se pritožujete, da Slove- nijo dušijo p o o s a m o s v o j i t v e ni heroji, ki so ugrabili državo. Pra- vite, da Slovenija danes potrebu- j e lustracijo, da se b o s p r o s t i la in zadihala. "Lustracija v Sloveniji se je zgodila, ampak v napačno smer. Onemogo- čilo se j e nove ljudi, idealiste, ki so želeli državo urediti in voditi nor- malno. V smislu govora bivšega predsednika Kučana, da so danes dovoljene sanje, jutri pa je nov dan. Danes ljudje ne vidijo sanj, niti jutrišnjega dne ne. Tudi tisti, ki so to govorili, so dejansko delo- vali nasprotno." Koga i m a te v mislih? "Gospoda Milana Kučana, ki si sedaj prizadeva, da v medijih pro- movira stranke, ki jih on podpira. Mi, ki se že leta b o r i mo za enake možnosti, tega ne doživimo, nekdo drug pa z m o č jo iz ozadja svoje kandidate zrine v medije. Tako si n e predstavljamo prave demo- kracije in naši kolegi iz Evropskih Zelenih se zgražajo nad t em in ne morejo verjeti, da se to v Sloveni- ji dogaja. Politične elite iz osem- desetih in devetdesetih let so čez noč postale kapitalske in finanč- ne elite. To je problem Slovenije. Ti ljudje, ki so ta problem naredili, Slovenije n e m o r e jo rešiti." Lustracija pa ni d e m o k r a t i č na re- šitev. "Samih sebe ti gospodje ne bodo lustrirali. Nič n i m am proti bivše- mu sistemu, saj je bil v določenih segmentih, na primer v socia- li, celo boljši do ljudi. Vsi tisti, ki imajo za seboj veliko afer in so državo oškodovali, bi se morali umakniti. N i m a mo pa dovolj vzvodov, da j ih u m a k n e m o, razen demokratičnih volitev. A kaj, ko imajo glavno vlogo v volilni k a m- panji prav ti sporni ljudje. Krivi so Darko Krajnc (Robert Balen) S l o v e n s ka p o l i t i ka se m a č e h o v s ko o b n a š a do m l a d i h, ker s o volilni a b s t i n e n t i. Ne pritiskajo n a v o l i t v a h, z a t o so n e z a n i m i vi tudi, da i m a mo takšno politično apatijo. Gre za n a m e r no manjšanje interesa za politiko pri kritičnih, razočaranih ljudeh. V t em je m oč oblastnikov." P o t r e b u j e mo nove ljudi, j e vaš vo- lilni s l o g a n. Na vaši listi pa so v ospredju Blaž Kavčič, Andrej Ma- gajna, Miha J a z b i n š e k . .. Gre za ljudi, ki že dolga leta tvorijo slo- venski p o l i t i č ni razred. "Kar o m e n j e ni prinašajo, je kilo- metrina. Če bi domneval, da pri- našajo škodljivo prtljago, jih ne bi vzel. Blaž Kavčič, zadnjih deset let v politiki, prej 25 let v gospodar- stvu, se je jasno izrazil proti plenil- skim elitam. Zame je eden najbolj iskrenih politikov v Sloveniji in n i oportunist. Če bi bil, ne bi šel v našo stranko, z lahkoto bi našel za- v e t je v kapitalsko močnejši. Miho Jazbinška poznam po stanovanj- skem zakonu, je zelo intelektu- alen in brezkompromisen, se n e premakne, če misli, da i ma prav, in se res bori za javni interes, inte- res ljudi in okolja. Z Andrejem Ma- gajno sem se temeljito pogovoril. Pojasnil mi je zgodbo okoli afere, v kateri je policija izgubila njegove računalnike in sporno sliko naj- stniškega dekleta zgoraj brez. Vse bolj očitno postaja, da gre za poli- tični konstrukt, ker se je Magajna z zagovarjanjem javnega zdravstva in javnih zavodov postavil po robu vladajoči koaliciji." Ker ste p r o g r a m s ko n e k o m p a t i- bilni z bolj l i b e r a l n i mi s t r a n k a- mi, ki se j i m na volitvah o b e ta uspeh, b o s te šli, č e b o s te izvolje- ni, v opozicijo? "Ne razmišljamo o stagniranju v opoziciji. Kar na pamet in za v s a ko ceno, ker je to moderno, ne želimo biti v opoziciji. Želimo soustvar- jati in voditi to državo. Ključni za sodelovanje v vladi bosta nedvo- m no zagovor socialne države ter odnos do Teš 6 in učinkovite rabe obnovljivih virov energije. Seveda pa tudi brez poudarka možnosti za mlade ne b o šlo." Zagovarjate izstop iz zveze Nato. Zakaj? "Slovenske državljanke in drža- vljani so bili zavedeni, da vstop prinaša gospodarski razcvet in da bodo Natove sile pomagale v pri- meru naravnih nesreč. Se je kaj od tega zgodilo? Nič. Zgolj stroški, pa še visokemu deležu za o b r a m bo smo se zavezali, ki je nerealen in škodljiv za Slovenijo." Darko Krajnc, magister soci- ologije in socialnega dela, je za k r m i lo s t r a n ke SMS prijel leta 2 0 0 4. Predtem je opravljal številne funkcije v študentski politiki, magistriral je s temo Študentsko delo in zaposlova- nje mladih. Otroštvo je preživel v rejništvu, danes pa j e predse- d n ik Rejniškega društva Slove- nije. V politični ring se j e prvič v i d n e je pognal leta 2007, ko je kot kandidat na predsedni- ških volitvah zbral 2 ,18 odstot- ka glasov in končal na p e t em mestu. Bližje uspehu, z 48,31 odstotka glasov, je bil lani na županskih volitvah v o b č i ni Šentilj.