URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Več ko bo zvenečih imen, manj bo sprememb na bolje FRANC ZNIDARSIC, predsednik Demokratične stranke dela URŠKA MLINARIC Gospod Žnidaršič, k a ko b o D e m o- k r a t i č na s t r a n ka dela (DSD) pošte- nemu delu v Sloveniji v r n i la čast in oblast? "Smo edina stranka v Sloveniji, ki v ospredje postavlja delo, spošto- vanje dela in zaposlenih z zahte- vo po pravični delitvi. Zaposlenim vseh kategorij odpiramo možnost, da soodločajo o svoji prihodnosti in da tudi pridejo na oblast, kajti s piščalko pred parlamentom ni mogoče veliko doseči, lahko se pa mnogo zruši. DSD je prisluhnila za- poslenim, ki morajo ustvariti novo vrednost za vse prebivalce, zato je nujno odpraviti administrativne in druge ovire, ki zavirajo razvoj pod- jetništva. Sprostiti je treba pogoje za gospodarjenje, pritegniti tuje investicije, da bi s svežim kapita- lom ustvarjali nova delovna mesta. Tudi zato mora država odprodati svoj delež v NLB do 25 odstotkov in eno delnico in dobljena sredstva nameniti za spodbujanje razvoja v vseh segmentih; v turizem, pred- vsem pa v podjetništvo in m a lo go- spodarstvo, ki je za nas prednostno. Spodbujati je treba razvoj tistega dela gospodarstva, ki bo ustvarjal visoko dodano vrednost, kajti od majhnih plač ni mogoče pričakova- ti dovolj pobranih davkov, socialne države in solidarnosti. V ospredju naše stranke je podpora gospodar- stvu, od tu naprej pa spoštovanje zaposlenih in pravična delitev. Za to bo treba doseči nov dogovor med zaposlenimi in lastniki kapi- tala, da se bo odvijalo odgovorno gospodarstvo, tako da bodo de- lavci imeli pravico soodločati pri upravljanju podjetja, da bodo imeli pravico do solastništva, kajti to spodbuja produktivnost." Brez investicij bo težko. K a ko j ih spodbuditi? "Na področju zelenega gospodar- stva j e relativno hitro mogoče ustvariti vsaj 10.000 delovnih mest v gradbeništvu s tem, da bi izolirali stavbe. Mnogi bi dobili delo, hkrati pa bi ustvarili velike prihranke energije. Država bi morala investi- rati, četudi s krediti, v dograditev železniške in cestne infrastruktu- re, kajti to okolje je pogoj za hitrejši gospodarski razvoj. Zato sta tretja razvojna os in drugi tir Luke Koper nuja." Za t e p r o j e k te j e torej s m i s e l no n a d a l j n je zadolževanje države? "Zadolževanje je nujno, vendar ne s me biti za potrošnjo ali da se denar, namenjen za investicije in ustvarjanje delovnih mest, porabi nenadzorovano, kot se j e pogosto dogajalo v preteklosti." Dejali s t e že, da n a s p r o t u j e te dokapitalizaciji NLB. Komu naj država proda svoj delež? "Najboljšemu ponudniku, ki bo ga- rantiral razvoj v smeri kreditiranja gospodarstva. Najprej je treba za- ostriti odgovornost menedžmen- ta t e banke. V njem še vedno sedijo ljudje, ki so bili tam, ko j e b a n ka nekritično dajala tajkunske kredite. Pri t em je odpovedal tudi nadzor- ni svet, pa nobeden od njih še ni bil kaznovan niti j i m ni bilo zaplenje- no premoženje, k ar omogoča zako- nodaja. In to ljudje težko razumejo. Razumejo, da je prišla kriza, razu- mejo težave, ki so njena posledica. Ne razumejo pa, da, potem ko smo si sami poslabšali položaj zaradi neodgovornega ravnanja uprav go- spodarskih družb v večinski držav- ni lasti, ni ukrepov zoper njih. In tega tudi niso dolžni razumeti, zato terjamo sankcije in postopke proti odgovornim; upravi in nadzorne- mu svetu NLB." Vendar so se vse t e nepravilno- sti dogajale, ko ste bili vi član Desusa, vladne s t r a n k e, pa ste gle- dali stran. Zakaj naj bi v a m zdaj verjeli, da n e b o s te dopuščali ne- pravilnosti? "Parlament za tajkunske kredi- te ni izvedel, ko so bili dani. Vse se je začelo v času prejšnje vlade in potem je kot domine steklo v seda- nji vladi. Vendar v vladi nisem sedel jaz, temveč predsednik stranke." Ste pa bili k ot vodja p o s l a n s ke skupine s e z n a n j e ni z d e l o v a n j em vlade. "S tem, k ar p o č ne vlada, nisem bil seznanjen. Tudi s tem, kaj počne stranka v vladi, nismo bili sezna- njeni. To je bila stvar predsednika in poslanska skupina je dobila zelo malo odgovorov." Podpirate p o k o j n i n s ko r e f o r mo s k a s n e j š im u p o k o j e v a n j e m. K a ko pa bi rešili p r o b l em m l a d i h, ki o s t a j a jo brez službe p o k o n č a n em šolanju? "Študenti podaljšujejo šolanje, ker se bojijo, da ne bo službe. Kako pa naj jo dobijo, če nimajo diplome? Zaradi predolgega študija zmanjku- je denarja za štipendije in študent- ske domove. Del denarja za študij bi država lahko vložila v nova de- lovna mesta za mlade. Po drugi strani pa je z m o t no prepričanje, da bo, če bodo ljudje delali dlje, m a nj dela za mlade. Če je pokojninska blagajna v krizi, mora država ogro- m na sredstva dajati v pokojnine, namesto da bi jih namenjala za de- lovna mesta. Bolje je, da se zmanjša dotok upokojencev v pokojninsko blagajno, tako da bo ta sama krila stroške zanje." Nujna j e tudi zdravstvena refor- ma, saj j e blagajna v s e b o lj prazna. Kje vidite m o ž n o st p r i h r a n k a? "Če bi v zdravstvu zagotovili pre- gledno izvajanje investicij, če bi pregledno nabavljali materiale in zdravila in če bi bolje izkoristili de- lovni čas - ne pravim, da zdravstve- no osebje ne dela, ampak marsikje ni dovolj delovne discipline -, bi lahko veliko prihranili. Po drugi strani pa je treba ustaviti nadaljnjo privatizacijo zdravstva, kajti zaseb- ništvo avtomatično pomeni tržno obravnavo zdravstvenih storitev. Vsak mora pravočasno dobiti kva- litetno storitev, kar je danes mar- sikdaj težava. Ker s mo šli predaleč v zasebništvu. Slednje naj bo samo tam, kjer ne m o r e mo zagotoviti zdravnika v j a v n em servisu, torej v odročnih krajih, ali pa j e treba delo Ljudje r a z u m e j o, d a j e p r i š la kriza. N i so p a d o l ž ni r a z u m e t i, d a ni u k r e p ov z o p e r n e o d g o v o r no r a v n a n je u p r av g o s p o d a r s k ih d r u žb v d r ž a v ni lasti v teh krajih finančno stimulirati. Pri organizaciji dela in storitev j e mogoče najti še veliko prihrankov. Zato, če pride na oblast del tistih, ki so morali preživeti s 5 00 evri in so izkusili, kako je, če si v kapitalizmu le številka, se utegnejo stvari spre- meniti tudi na tem področju." Kot zdravnik v e s t e, da j e v zdra- vstvu veliko lobijev. Menite, da so stari obrazi s p o s o b ni p r e s e k a ti t e naveze? "Več ko bo zvenečih i m en v par- lamentu, m a nj se bo spremenilo na bolje. Zato m e n i m, da ni uto- pično, da poskusimo s preprosti- m i zdravorazumskimi ljudmi, ki bodo odločali bolje. Ne glede na to, da n a m ankete kažejo slabo, nekdo mora začeti, in m i smo stopili na to pot. Doslej so o pogojih dela in temeljih razvoja odločali ljudje, ki nikoli niso kaj konkretnega počeli v svojem življenju, razen da so od mladih nog sedeli v politiki. Takšni ne razumejo, kaj je revščina in kako težko j e stati za tekočim trakom. Zato so potrebne spremembe in novi obrazi." DSD j e e na o d s t r a n k, ki se za- v z e m a jo za p o s t o p en dvig DDV, k ar b o n a j b o lj prizadelo s o c i a l no o g r o ž e n e. K a ko b o s te t o prepre- čili? "Ne bo jih prizadelo, ker bi tiste- ga s 500 evri dohodka enoodstotni dvig DDV mesečno prizadel za pet evrov. Tisti, ki porabi več, in to so bogati, pa bi plačal več. Sicer DDV o b r e m e ni celo nacijo in se kriza porazdeli na dva milijona, zato je m i n i m a l en dvig eden od možnih ukrepov za zdravljenje javnih financ." Kot p o s l a n ec Desusa s t e sodelo- vali t a k o v koaliciji z J a n šo k ot s P a h o r j e m. Zakaj se v a m zdi Janko- v ič v t e m t r e n u t ku n a j p r i m e r n e j- ši kandidat? Kjerkoli j e deloval, se zdi, da j e uspeval zgolj zaradi uve- ljavljanja lastne volje. "V prejšnji vladi s mo imeli absolu- t no avtoritarno vodenje. Tudi Pahor se je obnašal avtokratsko, zato se ne čudim, če ima še kdo takšne ape- tite. Nasprotujem strankokraciji, zato b o mo v naši stranki dopušča- li odločanje po lastni volji. Menim, da je Jankovič m a nj avtoritaren od omenjenih dveh. Pa tudi da je m a nj obremenjen z zamerami in pomeni neke vrste osvežitev. Je boljša izbira od Janeza Janše, m e d t em ko se pri Virantu ni mogoče znebiti občutka, da je trojanski konj." Se b o s te upokojili t a k o j, če se vaša s t r a n ka n e uvrsti v p a r l a m e n t? "Računam, da bi v treh mesecih lahko uredil svojo pokojnino." 71-letni Franc Žnidaršič b o na tokratnih parlamentarnih v o- litvah preverjal voljo volivcev že za četrti mandat v državnem zboru. Poslanec, z izjemo skoka na položaj državnega sekretar- ja v ministrstvu za delo m ed 2 0 01 in 2 0 0 4, je od leta 1996. Le da tokrat prvič z Demokratično stranko dela, ki jo je ustanovil pred dobrim letom, ko se je po skoraj dveh desetletjih zaradi nestrinjanja z n a č i n om vode- nja stranke poslovil od Desusa. In zadnje leto preživel kot ne- povezani poslanec. Kljub temu da je, vidno razočaran kot eden tistih, ki so pomagali gradi- t i stranko, trmast, a kljub poli- tični pragmatičnosti pokončen človek, zapustil Desus, zdaj pravi, da bi bil po volitvah, če bi bila takšna volja stranke, pripra- vljen sodelovati tudi v koaliciji, katere člen bi bila njegova bivša stranka. Žnidaršič je po poklicu zdravnik. Franc Žnidaršič (Tit Košir)