URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

14 petek, 25. n o v e m b ra 2011 V O L I L E 2 0 1 1 Nisem videl blokade, pač pa iztegnjene roke SDS ŽIGA TURK r predsednik odbora za razvoj pri SDS r nekdanji minister za razvoj ALES KOCJAN Kondicija javnih financ j e slaba, zadolženost države znaša d o b r ih 16 milijard evrov, stanje v Evropi j e nadvse skrb zbujajoče. Se v SDS kaj bojite odgovornosti v p r i m e- ru, da v am b o do volivci zaupa- li največ glasov in b o s te imeli mandat za sestavo nove vlade? "Nad resnostjo razmer smo zaskr- bljeni. Seveda se pa ne bi potego- vali za zmago na teh volitvah, če bi nas bilo te situacije strah. Mislim, da i m a mo kar dobro premišljene rešitve, v katero smer je treba slo- vensko gospodarstvo in slovensko družbo peljati, zato da bi stvari sa- nirali." Vas j e kaj strah, da v a m b o - spet ob predpostavki, da b o s te imeli mandat za sestavo nove vlade - prihodnja opozicija povzročala t a k š ne preglavice, kot j ih je SDS o d h a j a j o či vladi z b l o k i r a n j em odločitev, p o z i v a n j em na referen- dume? "Razlika med opozicijo in pozici- jo je v tem, da ima pozicija večino v parlamentu. Če je složna in če ima argumente, lahko v parlamentu iz- glasuje to, kar misli, da je dobro. In če vzpostavi tudi socialni dialog in nekatere druge mehanizme, zaradi katerih je kredibilna v družbi, se ji ni treba bati referendumov. Tudi Janez Drnovšek je imel opozicijo, tudi tedaj je bila v opoziciji SDS, pa se mu niso dogajali referendumi. Tisto, kar smo se naučili na zadnjih volitvah, je, da ni dovolj zmagati. Pravo delo se začne šele po tem." Kaj j e p o v a š em Pahorjeva vlada naredila narobe, da j e bila sooče- na s težavami pri uveljavljanju od- ločitev? "Že leta 2 0 0 9 sem zapisal, da je po m o j em glavni problem vlade dej- stvo, da ji gospodarska kriza ni bila glavna skrb. Menim, da je bilo na tej točki porušeno osnovno zaupanje med ljudstvom in tistimi, ki mu vla- dajo. Osnovno zaupanje torej, ki se na vsakih volitvah vzpostavi in se obnavlja skozi vsako potezo vlade posebej. Tega obnavljanja ni bilo. Zaupanje v vlado je šlo zelo hitro po volitvah le še navzdol." Se strinjate, da s mo se znašli v ne- navadnih o k o l i š č i n a h? Spremem- b e so nujne, o d r e k a n je prav tako, vaša s t r a n ka pa j e vsaki spremem- bi nasprotovala? Menite, da j e bila blokada r e f o r m n ih ukrepov upra- vičena? "Nikoli nisem videl blokade. Videl sem iz SDS najprej zelo veliko izte- gnjenih rok, ki so pozivale k obno- vitvi partnerstva za razvoj. Da bi torej naredili neko platformo m ed opozicijo in pozicijo, da bi lažje do- segali soglasje o ključnih, nepri- jetnih ukrepih, ki jih mora vlada sprejeti, in da bi z rešitvami složno nastopih pred ljudmi. Videl sem tudi na desetine predlogov proti- kriznih ukrepov SDS. Nekaj slabih predlogov vlade je bilo pa resnično zavrnjenih, večinoma so za t e mi za- vrnitvami stali socialni partnerji. Po moji oceni je vlada precenila ide- ološkost socialnih partnerjev. Izha- jali so iz prepričanja, da so sindikati bolj naklonjeni levici in da bodo a priori podpirali njihove rešitve. Zato so vzeli socialni dialog veliko bolj lahko, kot ga je jemala Janševa vlada, ki se je zavedala, da obstaja tudi ideološki sentiment pri neka- terih socialnih partnerjih. Zakaj bi bilo v interesu SDS slabše življenje Slovencev? SDS je centralna stranka slovenske pomladi, ki je ustvarjala to državo. Menda ne delaš nečesa, da bi to potem rušil." Pojasnite, prosim, n a s l e d n jo logiko: v m i n u l em m e s e cu dni j e SDS dvakrat preprečila spre- j e m a n je interventnega zakona, n a k ar j e m i n u li t e d en preseneti- la z l a s t n im predlogom, da se s 1. j a n u a r j em plače f u n k c i o n a r j ev znižajo, z a m r c n e jo za 10 odstot- kov do sprejetja rebalansa. "Stranka SDS se zaveda verjetnosti, da b o morala po volitvah prevze- ti odgovornost za vodenje države. Zakaj bi bilo v interesu takšne stranke, da prepreči sprejetje za- konodaje, ki bi vendarle fiskalno stvari naslednji vladi zelo olajša- la? Edino pojasnilo za previdnost je strah morebitnih članov naslednje vlade, da bi si s predlogom inter- ventnega zakona, ki i ma možnost, da pade, zvezali roke, da bi res prišli do ustrezne rešitve. V našem pro- gramu najdete ukrep, ki govori, da b o mo takoj po konstituiranju dr- žavnega zbora vložili zakon, s ka- terim b o mo še pred imenovanjem nove vlade zamrznili rast vseh pro- računskih izdatkov za leto 2012. Želimo si, da bi interventni ukrep sprejele tiste stranke, ki bodo imele legitimnost po novih volitvah, ne pa nekdo, ki ga v novem sklicu sploh ne bo. Te zaveze morajo biti trdne. Zato mislim, da bi SDS bila pripravljena podpreti podobno re- šitev, kot je bila predlagana, če bi bila resnično dogovorjena. To bi se moralo zgoditi daleč od oči javno- sti, tiho, z v s e mi sindikati in politič- nimi strankami." Boste odpuščali v j a v n em sektor- ju? Janez Janša j e že napovedal, da zamrznitev plač f u n k c i o n a r j ev ne b o zadoščala. "Pred n a mi je nekaj težkih let. V tem času bo treba znižati stroške javnega sektorja. To se lahko doseže z odpuščanjem ali pa se poiščejo no- tranje rezerve. To odločitev bi v č im večji meri prepustil direktorjem oziroma predstojnikom organizacij v javnem sektorju. Oni vedo, katere storitve morajo nuditi državljanom, in odločiti se morajo, ali to lahko izvedejo z več slabše plačanimi ljudmi ali z m a nj bolje plačanimi. Obnašati se morajo kot menedžerji in nižati tudi druge stroške." Pokojninski reformi j e SDS na- sprotovala. K a k š ne s p r e m e m be pokojninskega sistema napove- dujete? "Govoriti, da je SDS nasprotovala pokojninski reformi, je zelo povr- šno. SDS je nasprotovala nekate- rim popravkom pokojninskega zakona, čemur bi težko rekli refor- Z a k aj bi S D S i m e la i n t e r es p r e p r e č i ti s p r e j e t je z a k o n o d a j e, ki bi v e n d a r le f i s k a l no stvari n a s l e d n ji vladi z e l o o l a j š a l a? ma. V Sloveniji je potrebna reforma celotnega sistema, ki se ukvarja s tem, kdaj, k je in kako ljudje delajo. Za državo je pomembno, da čim večji delež ljudi, sposobnih za delo, dela. Vključeni morajo biti mladi, začeti morajo delati č im prej, stari, da delajo č im dlje, in vsi srednjih let, da niso brezposelni. Ta hip se v gospodarski krizi kot najpomemb- nejši element kažejo mladi. Če mla- dega človeka razmeroma hitro ne spraviš v organizirane oblike re- dnega dela, si ne ustvari družine, n i ma otrok, n i ma dostopa do kredi- tov, da bi kupil stanovanje, ni vajen, da se hodi v službo. Pri pokojninski reformi pa je treba vedeti, da dalj- šanje življenja za deset let ne more iti le na račun daljšega pokoja. Slo- venijo v prihodnosti čaka, kot vse evropske države, podaljšanje de- lovne dobe. Sistem je treba zastaviti tako, da stimulira ljudi, da ostanejo č i m dlje zaposleni. Predlagali s mo individualni račun, da bi vsakdo vedel, koliko ima na njem in koli- kšno pokojnino bi dobil, ko bi se pri določeni starosti upokojil. Želeli smo vgraditi tudi zavedanje, da so poklici, pri katerih delovne dobe ni mogoče k ar počez podaljševati." S t r a n ka obljublja o b s o d bo go- spodarskih kriminalcev. K a ko si predstavljate t o obljubo? Izvršil- na oblast, č e v am bo dodeljena, n a m r eč ni tista, ki v državi obsoja. "Bodimo natančni. Nismo napisa- li, da b o mo obsodili gospodarski kriminal. Napisali smo, da bodo obsojeni. To pomeni, da bo to iz- vedla sodna veja oblasti v polnem okviru svoje avtonomije. Bomo pa zagotovili zakonske, procesne in or- ganizacijske pogoje, da b o to lahko naredila. Specializirani policijski oddelek, specializirana tožilska skupina in specializirana sodi- šča za gospodarski kriminal. Kako se bodo ta sodišča določala, pa je seveda popolnoma avtonomna stvar sodstva. Le razmere za delo j i m je treba ustvariti." V t em mandatu se j e SDS proslavi- la tudi s p o s e b no t r p k im o d n o- s o m do predsednika republike, vaši predstavniki c e lo ignorirajo s r e č a n ja pri predsedniku. Če zma- gate na volitvah, se v am zdi prav, da se bo p r e m i er Janša pogovarjal s p r e d s e d n i k om T u r k om o podeli- tvi mandata? "Ne bi želel ne predsednika republi- ke poučevati, kako biti predsednik vseh Slovencev, niti Janeza Janše, kako se vesti na eni strani do in- stitucije predsednika države in na drugi do politika Danila Turka." Žiga Turk, predsednik odbora za razvoj v SDS, je univerzitetni di- plomirani inženir gradbeništva, magister računalništva in in- formatike ter doktor tehniških znanosti. Predava gradbeno in- formatiko in dokumentacijo na Fakulteti za gradbeništvo in ge- odezijo Univerze v Ljubljani. V vladi Janeza Janše je vodil m i n i- strstvo za razvoj. Žiga Turk (Robert Balen)