URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Predsednik se rad pošali, da smo bolj levi od levih JANI MODERNDORFER, podžupan Ljubljane iz Jankovičeve stranke Pozitivna Slovenija VASJA JAGER Kaj j e ideološki t e m e lj Pozitivne Slovenije, i d e n t i t e ta s t r a n k e? "To je v prvi vrsti programska stranka, zavezana je izpolnitvi svo- jega programa. Ko s mo se pojavili v političnem prostoru, so nas takoj začeli uvrščati v političnem spek- tru; največkrat nas zaradi predse- dnika Zorana Jankovica uvrščajo skrajno levo. Predsednik se zato rad pošali, da smo bolj levi od v s eh levih strank." Dejal j e tudi, da v e č i no t i s t i h, ki k a n d i d i r a jo na listi Pozitivne Slo- venije, vidi prvič. J e t o sporočilo, da sta voditelj in p r o g r am po- m e m b n e j ša od ljudi, ki so s a m o izvrševalci ukazov? "Vodja in program sta najbolj pre- poznavna, stranko pa ustvarja- jo ljudje. Torej tudi kandidati, ki v politični areni uresničujejo njen koncept. Vsi, ki smo sodelovali pri njihovem izboru, smo pazili, da smo našli ljudi, ki so sposobni iz- polniti zadane naloge." Na listi j e v e l i ko športnikov. So dorasli z a h t e v n im e k o n o m s k i, fi- n a n č n im in s o c i a l n im izzivom, ki č a k a jo Slovenijo, i m a jo ustrezno znanje? "So po vašem športniki po koncu športne poti za odpad?" Gotovo so p r i m e r ni za š p o r t no zadeve, k aj pa za r e š e v a n je težav visoke e k o n o m i j e? "Poznamo nekdanje olimpionike, ki delajo na zelo strokovnih podro- čjih in dosegajo odlične rezultate. Ljudje, ki so se ukvarjali z vrhun- skim športom, i m a jo vztrajnost in delovne navade, da pripomorejo k uresničevanju našega programa." Kakšen volilni rezultat bi vas za- dovoljil, i m a te k a k š en cilj? "Na volitve gremo, da dosežemo č i m boljši rezultat. Nisem preveč uspešen pri napovedovanju, zato tudi s sodelavci in sodelavkami nikoli n e govorimo o ciljih, temveč o pozitivnem rezultatu." Če j e s t r a n ka n a s t a la zaradi ure- s n i č e v a n ja p r o g r a m a, v e r j e t no cilja le na p o l o ž aj v vladi o z i r o ma na n j e no vodenje? "Vsi, ki sodelujemo na volitvah, gremo na zmago." B o s te v p r i m e r u, da v a m uspe in Zoran J a n k o v ic p r e v z a me v o d e n je vlade, kandidirali za njegovega n a s l e d n i ka na ž u p a n s k em s t o l č ku v Ljubljani? "Dokler i m a mo župana, se nače- loma n e pogovarjamo o njegovem nasledniku. Če bo postal poslanec ali mandatar, bo vprašanje njego- vega naslednika ena od prioritet v stranki." Se l a h ko zgodi, da e k i pa Zorana J a n k o v i ca o s t a ne praznih r ok v državi in v Ljubljani: da na voli- tvah n e d o s e ž e te v e č i n e, p o t r e b- n e za v o d e n je vlade, o b e n em pa j a s no dovolj, da b o g o s p od J a n k o- vic zapustil županski p o l o ž aj in šel m e d poslance? "Dejstvo je, da i ma Lista Zorana Jankovica večino v ljubljanskem m e s t n em svetu. Kdorkoli bo torej vodil občino, bo deloval v skladu z vizijo, ki j o j e zastavil Zoran Jan- kovic." S č i m b o ljubljanski župan na vse- s l o v e n s k ih v o l i t v ah prepričal Šta- jerce? Kaj so po m n e n ju Pozitivne Slovenije k l j u č ne težave t e r e g i je in še p o s e b ej Maribora? "V prvi vrsti brezposelnost in struktura gospodarstva. Treba je povečati število delovnih mest s spodbujanjem m a l ih in srednje ve- likih podjetij, kar lahko da zagon vsej regiji in širše tudi vsej državi. Za ta cilj pa je treba voditi ustrezno davčno politiko." Govorite o olajšavah za investi- c i j e? "Tako je." Kot p r i o r i t e t ne ste m ed d r u g im določili velike i n f r a s t r u k t u r ne p r o j e k te na Železnicah in v Luki Koper, p o v e č e v a n je deleža ener- g i je iz o b n o v l j i v ih virov, gra- d n j o d o m ov za s t a r e j š e . .. J e t o r ej r e c e pt za izhod iz k r i ze povečeva- nje državne p o t r o š n je skozi j a v ne p r o j e k t e? "Samo varčevanje je premalo, če ga n e spremljajo državne spodbude v obliki naročil, ki znova poženejo investicijski ciklus. Za te projek- t e seveda potrebujemo denar; ne nujno zgolj iz naslova dodatnega zadolževanja, kot se bojijo neka- teri, temveč predvsem iz računa n o v ih delovnih mest, ki prinaša- jo državni blagajni prilive z doda- t no v p l a č a n i mi davki in prispevki. Če bi s a mo zategovali pas, bi hitro prekinili ciklus investicij." K a ko pa ustvariti nova d e l o v na mesta? "Z novimi vlaganji. I m a mo uničen gradbeni sektor in v e č i na podjetij, ki je bila vezana nanj, stagnira ali pa so propadla. S projekti na Žele- znicah in na tretji razvojni osi pa zaženeš n e le ta del gospodarstva, temveč celotno industrijo." Toda od kod d o b i ti denar, prora- č u n j e prazen? "Treba je dvigniti DDV in preraz- porediti ostale davke, ki dušijo slo- v e n s ko gospodarstvo. S t em b o mo dobili del prepotrebnih sredstev za državno blagajno; ta je sedaj iz- črpana do te mere, da ne more več zagotavljati plačila niti najnujnej- ših državnih dolgov. Vse ostalo n a to izhaja iz tega. Treba pa se je zavedati, da bo tisti, ki bo po vo- litvah prišel na oblast, šele takrat videl, kakšne karte so mu zapustili predhodniki." Kaj s t o r i ti z d r ž a v n i mi b a n k a m i, k o l i ko d e n a r ja bi še morali vloži- t i v a n j e? "Ne drži, da je vsaka državna b a n ka tudi slaba. Lahko pa j e slabo vodstvo. Z dobrim vodenjem bi lahko izboljšali zdravje državnih b a nk do te mere, da bi sicer določe- n e deleže prodali, kontrolni delež pa bi še v e d no obdržala država. Teorija, da se mora prodati vse po vrsti, da se bodo stvari izboljšale, Jani Moderndorfer (Robert Balen) K aj s o š p o r t n i ki po k o n c u š p o r t n e p o ti z a o d p a d ? j e iz t r te zvita. Nekateri se spomni- jo, ko je v Angliji oblast prevze- la Margaret Thatcher in je pričela prodajati državne b a n ke - toda po- stopoma." A pod T h a t c h e r j e vo j e Velika Bri- t a n i ja n a to beležila rekorden p r i m a n j k l j a j, k r i zo in s o c i a l ne n e m i r e. "Ne govorim o nadaljevanju, temveč le, da ni razprodala držav- nega premoženja za majhne de- narje." Torej b o najprej t r e ba opredeliti k o n k r e t ne prioritete glede držav- n i h naložb? "Tako je, pri t em pa izhajamo iz stališča, da tudi podjetja v javni lasti lahko poslujejo uspešno, če imajo sposobna vodstva in jasno vizijo. Morajo poznati svoje poslan- stvo - služenje državljanom, n e pa pehanje za dobičkom, in zato ne m o r e mo enačiti javnega in zaseb- nega sektorja." Kaj storiti z j a v n im s e k t o r j e m, v k a t e r em dela nad 1 5 0 . 0 00 ljudi? "To številko je gotovo treba zmanj- šati. V zadnjih letih je bilo zelo m o- derno ustanavljati nove in nove agencije, ki jih zna v celoti našte- ti redkokdo. Vsakemu državlja- nu mora biti jasno, kje lahko dobi osnovne javne storitve; zadeve so uspešne, kadar so postavljene pre- prosto." J e m ed t e mi a g e n c i j a mi tudi AUKN? Bi j o u k i n i li ali r e f o r m i r a li ali pa pustili n e d o t a k n j e n o? "Če m i kot državljan lahko našte- jete vsaj tri pozitivne reči, ki jih ta nesrečni AUKN prinaša državi in skupnosti." Ne m o r e m. Lahko pa v a m našte- j e m 30 n e g a t i v n i h. "Torej imate odgovor." K a ko poiskati o b č u t l j i vo ravno- v e s je m ed vlaganji v s o c i a lo in p o d j e t j a? "Bojim se, da marsikatere uvelja- vljene pravice danes v Sloveniji n o č e mo ukiniti, ker s mo se je na- vadili, vprašanje pa je, v kolikšni meri je še koristna. Smiselno bi bilo ponovno pretehtati upraviče- nost posameznih socialnih pravic in prilagoditi njihov nabor seda- njemu položaju in zahtevam, dolo- č e n im že z ustavo. Ob t em je t r e ba razumeti, da se je spremenilo tudi dojemanje: k ar je bilo včasih samo- umevno, danes ni v eč običajno." V programu i m a te tudi u s t a n o- vitev državnega fonda n a j e m n ih s t a n o v a n j, s k a t e r i mi bi iz tujine nazaj privabili m l a de izobražen- ce. Zakaj č e sa p o d o b n e ga ni p od Zoranom J a n k o v i č em vzpostavi- la že ljubljanska o b č i n a, ki i ma v svoji lasti p r e c ej n e p r e m i č n i n? "Premalo kapitala ima. Takšen projekt se lahko uresniči le, če se mu dodeli nacionalni pomen, to pomeni, da mora vanj s svojim sta- novanjskim skladom in kapitalom vstopiti država." Opazil s e m, da na r o ki nosite p r e c ej d r a g o c e no uro. Koliko j e stala? "To je bilo darilo." Pozitivna Slovenija je nasta- la oktobra, ko se je ljubljanski župan Zoran Jankovic odločil za vstop v nacionalno volilno tekmo. Ljubljanski podžupan Jani Moderndorfer j e eden ključ- nih ljudi v stranki. S politiko se je pričel ukvarjati leta 1998, ko je bil kot član LDS izvoljen v mestni svet ljubljanske občine; 9 let kasneje j e izstopil iz stranke in se priključil takratni Janko- vičevi listi. Šestinštiridesetletni Moderndorfer je javnosti znan tudi kot predsednik košarkar- skega kluba Union Olimpija, po izobrazbi pa je tolmač sloven- skega znakovnega jezika.