URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Prijeli se enega neonacista Andreja E. so odpeljali v pripor v Karlsruheju. (Reuters) Na vzhodu Nemčije so prijeli še enega domnevnega neonacističnega terorista, ki naj bi sodeloval v zloglasni skupini Nacionalsocialistično podzemlje. Gre za 32-le- tnega Andreja E., je včeraj sporočilo nemško tožilstvo v Karlsruheju. Andre E. je obtožen podpihovanja rasne nestrpnosti in pomoči pri kaznivih dejanjih, ki jih je zagrešila omenjena skupina. Glede na navedbe generalnega zveznega tožilstva je Andre E. leta 2007 sodeloval pri pripravi "sovražnega propagandnega filma", s katerim je omenjena skupina prevzela odgovornost za umore devetih malih pod- jetnikov turškega in grškega izvora ter nemške policistke. Na filmu so tudi izseki iz poročil o dveh bombnih napadih v Kolnu, "ki govorijo o avtorstvu" skupine Nacionalsocialstično podzemlje. Po navedbah tožilstva je bil Andre E. že vse od leta 2003 v tesnem stiku s trojico neonacistov, ki so leta 1998 osnovali omenjeno neonacistično skupino. Poleg tega naj bi bil Andre E. tudi član nemške desničar- ske Nacionalne demokratske stranke (NPD), za katero se nemška politika zdaj po odkritju vrste umorov s strani neonacistov družno zavzema, da bi jo prepovedali. Nacionalsocialistično podzemlje je med letoma 2000 in 2007 zagrešilo naj- manj omenjenih deset umorov ter več napadov na tujce v Nemčiji. Odkrili so jih v začetku meseca, razkritje njihovih dejanj pa je povzročilo pravcato ogorčenje v Nemčiji, predvsem kako je možno, da jih niso odkrili že prej. (dpa) V Belorusiji obsodili nasprotnika režima Sodišče v Belorusiji je Aleša Beliackija, borca za človekove pravice in naspro- tnika režima predsednika Aleksandra Lukašenka, obsodilo na štiri leta in pol zapora zaradi davčnih utaj. Zasegli so tudi vso lastnino njegove organizacije Vjasna (Pomlad). Beliacki je zatrdil, da njegova organizacija zaradi tega ne bo prenehala delovati, napovedal pa je tudi, da se bo zoper razsodbo pritožil. Areti- rali so ga 4. avgusta, potem ko so beloruske oblasti dobile informacije iz Poljske in Litve o tem, da ima v teh dveh državah bančne račune, po katerih financi- ra delovanje svoje organizacije. Poljska in Litva sta kasneje izrazili ogorčenje nad tem, da so bili podatki uporabljeni proti Beliackiju. Obe sta se tudi uradno opravičili zaradi sodelovanja z Lukašenkovim režimom. Organizacija Vjasna je sicer v Belorusiji prepovedana od leta 2003, zato ima svojo pisarno in bančne račune zunaj države. (sta) Merklova in Sarkozy za spremembo pogodbe V prihodnjih dneh bosta Nemčija in Francija predlagali strožje sankcije za države, ki kršijo proračunsko disciplino DARJA KOCBEK BRUSELJ (OD NAŠE DOPISNICE) Nemčija in Francija bosta do začetka decembra pripravi- li predloge za spremembo evropske pogodbe, je povedal francoski predsednik Nicolas Sarkozy v Strasbourgu po mini vrhu z nemško kanclerko Angelo Merkel in pred- sednikom italijanske vlade Mariem Montijem. Predlogi se bodo nanašali na boljšo integracijo držav z evrom in na izboljšanje sistema odločanja o sankcijah za države, ki ne bodo spoštovale pravil o proračunski disciplini in za- dolževanju. Angela Merkel je dodala, da bodo morale države člani- ce, ki bodo kršile pravila, v prihodnje računati na avto- matske sankcije, ker je treba "narediti korak proti fiskalni uniji". Do zdaj so države članice po njenih besedah določ- be pakta za stabilnost in rast kršile več kot 60-krat, a brez kakršnih koli posledic. Poostreni sistem nadzora prora- čunske discipline in sankcije za kršiteljice sicer predpisuje že sveženj šestih predpisov, ki bo začel veljati decembra in o katerih so se države članice ter evropski parlament pogajali leto dni. Na vrhu EU decembra namerava svoje predloge za reševanje krize, vključno z možnostmi za mo- rebitno spremembo pogodbe, predložiti tudi predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy. Spremembe pogodbe, ki jih napovedujeta Merklova in Sarkozy, ne bodo vključevale Evropske centralne banke (ECB), ta mora ostati neodvisna, je zatrdila nemška kan- clerka. Pred srečanjem so Francozi še vztrajali, da bi morala ECB odločneje poseči v reševanje krize, in sicer tako, da bi lahko kupovala še več obveznic problematičnih držav in s tem pomirila trge. ECB obveznice držav, ki jih nihče drug noče, sicer od bank odkupuje že od maja lani, a Francozi bi te nakupe še precej razširili. Nemci to možnost odločno za- vračajo in vztrajajo, da mora naloga ECB ostati skrb za sta- bilnost cen oziroma ohranitev inflacije v evroobmočju pod dvema odstotkoma. Ljubeče o evropskih obveznicah (Reuters) Angela Merkel je vnovič izrazila odločno nasprotovanje uvedbi evropskih obveznic, ki jih predlaga evropska komi- sija. "To bi bil napačen znak," je dejala. Te obveznice bi iz- enačile obrestne mere za zadolževanje držav članic, "ki pa povedo, kje je treba še kaj narediti in kje je treba delo nada- ljevati". Merklova se torej boji, da bi države, ki so se preza- dolžile, evropske obveznice izkoristile kot izgovor, da jim ni treba izvesti varčevalnih ukrepov in reform. Nemška kanclerka je v Strasbourgu še zatrdila, da ne namerava dati soglasja za izdajo evropskih obveznic v zameno za spre- jetje ostrejših pravil za kaznovanje kršiteljic proračunske discipline. Nemški mediji kljub temu poročajo, da vlada v Berlinu že preučuje, pod katerimi pogoji bi bile evropske obveznice za Nemčijo vendarle sprejemljive. Mario Monti je voditeljema Francije in Nemčije predsta- vil gospodarski program vlade in jima enako kot v Bruslju zagotovil, da bo Italija leta 2013 v skladu z zahtevo evrop- ske komisije predložila uravnotežen proračun. Trojica se bo kmalu spet sestala v Rimu. Monti podpira uvedbo evrop- skih obveznic, saj je Italija ena od držav, ki so pod udarom trgov, nižje obresti bi mu zato pri zniževanju zadolženosti nadvse koristile. Na severu Kosova ranjeni vojaki Kforja Pri mejnem prehodu Jarinje so kosovski Srbi na vojake metali kamenje in vrgli tudi ročno bombo V incidentu na severu Kosova med mednarodnimi silami Kforja in srb- skimi protestniki na barikadah je bilo v noči na četrtek huje ranjen en pri- padnik Kforja, več pa lažje, je za STA povedal poveljnik slovenskega kon- tingenta v silah Kforja, podpolkov- nik Franc Kalič. Slovenski vojaki v incidentu niso bili udeleženi, je zatr- dil. Razen manjše skupine za poveza- ve na severu Kosova trenutno niti ne delujejo. Ena četa varuje poveljstvo Kforja v Prištini, ena četa pa opra- vlja naloge v okolici Peci na zahodu Kosova, je povedal podpolkovnik. V incidentu na območju kraja Zvečan severno od Kosovske Mitro- vice, na cesti, ki vodi proti mejnemu prehodu Jarinje na meji s Srbijo, so protestniki na Kforjeve vojake metali kamenje in vrgli ročno granato. Kfor se je odzval s solzivcem in tudi streli v zrak, je pojasnil Kalič. "Kar trenu- tno vem, je, da je bilo nekaj pripa- dnikov Kforja ranjenih, eden huje, trije pa lažje. Nimamo pa podatkov, koliko je bilo ranjenih na strani pro- testnikov," je povedal Kalič. Pouda- ril je še, da namen Kforjeve nočne operacije na severu Kosova ni bil od- stranjevanje blokad, ker pa v tistem času ni bilo na blokadi nobenih pro- testnikov, se je Kfor odločil, da jo bo odmaknil. A že v kratkem času se je nabrala množica ljudi, srbskih civi- listov, nakar je izbruhnilo nasilje. "Kfor ni imel namena uporabiti sile, ampak se je zgolj branil pred nasiljem z druge strani. Kfor se je nato uma- knil, ko so se razmere začele stopnje- vati do te mere, da jih ne bi bilo več mogoče nadzorovati," je še pojasnil podpolkovnik Kalič. Kasneje se je iz- kazalo, da je bilo ranjenih kar 21 vo- jakov kforja. Srbski notranji minister in vodja koalicijskih socialistov Ivica Dačic pa je po včerajšnjem incidentu vzbu- dil pozornost z izjavo, da ne more nihče v Srbiji trditi, da zaradi Kosova niso pripravljeni začeti tudi vojne. Kot je menil Dačic, je z vidika re- gionalne varnosti potrebno "rav- notežje strahu". Kosovski premier Hashim Thaci mora po njegovih be- sedah vedeti, da bi se Beograd ob morebitnem napadu na kosovske Srbe odzval s povračilnim napadom. "Srbija ga (napada) ne bi mogla le mirno gledati," je poudaril za srbski dnevnik Press. Kot dodaja APA, je Dačic, nekdanji dolgoletni sodelavec pokojnega srb- skega predsednika Slobodana Milo- ševica, s svojimi izjavami o Kosovu v minulih mesecih večkrat vzbudil pozornost. Nedavno se je tako zavzel za "določitev ločnice" na Kosovu, kar so v srbski javnosti razumeli kot zah- tevo po delitvi te najmlajše evropske države. Demokratska stranka pred- sednika Borisa Tadica, ki že leta po- udarja, da si Beograd na Kosovu ne želi vojne, teh izjav ponavadi ne ko- mentira. Kosovski zunanji minister Enver Hoxha je medtem včeraj pono- vil stališče Prištine, da ne privolijo v kakršno koli etnično delitev Kosova, tovrstne predloge pa je označil kot ideje iz Miloševicevih časov. V pogo- voru za avstrijski dnevnik Die Presse je še zatrdil, da na severu Kosova ne bo uporabljena sila, a dodal, da je to seveda odvisno tudi od Beograda. (sta)