URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Prodaja NLB je kazen za državo, ker je slaba lastnica JANEZ ŠUŠTERŠIČ, podpredsednik stranke Državljanska lista Gregorja Viranta SAMO TRTNIK Kdaj j e p o s t a la z n a na d o k o n č na o d l o č i t ev za nastop na volitvah? "Pogledam na koledar? (Pogleda na mobilni telefon). Nedelja, 9. okto- ber. So nas pa ljudje že ob pripravi okrogle mize o resetiranju Slove- nije in ob pripravi akcije Gremo na volitve prepričevali, da m o r a mo ponuditi novo izbiro. Nastop na v o- litvah je tako ves čas visel v zraku. Zavedali s mo se, da j e politična pot težka, nismo pa se zavedali, da bo to tako neprijazno sprejela politič- na konkurenca." Vas j e p r e s e n e t il o g o r č en odziv Žige Turka? "Turk je ostal zvest svoji stranki, kar spoštujem. O izrazu resetiraj- mo Slovenijo pa: že pred našo okro- glo m i zo sem ga prvič prebral v članku Tilna Majnardija v Dnev- nikovem Objektivu. Zato bi se o avtorstvu lahko dolgo prepirali. Turkov odziv j e bil, kakršen je bil, tako je čutil in s tem n i m am težav." Zakaj se nekdo, ki i ma u d o b en p r o f e s o r s ki položaj na f a k u l t e t i, odloči, da tvega in g re v n e g o t o- vo bitko za n e u g l e d en p o l i t i č ni položaj? "Ko ljudje podprejo tvoje ideje, dobiš občutek, da lahko nekaj spre- meniš. Namesto da samo pišeš in govoriš, kaj morajo storiti drugi, sam to narediš. Prepričan sem, da b o m tudi po koncu politične kari- ere, če m i jo bo sploh uspelo začeti, svoje znanje znal dobro unovčiti na trgu." Ste politik? "Če kandidiraš na volitvah in si iz- voljen za poslanca ali si celo kandi- dat za ministrsko funkcijo, potem opravljaš poklic politika. S t em ni nič n a r o be in tega se ne smemo sramovati." Ali ni i me s t r a n ke D i i a v l j a n s ka lista Gregorja V i r a n ta zavajajo- če? Ne gre n a m r eč za listo, a m p ak s t r a n k o. "To je samo blagovna znamka. I m a mo pa nekaj lastnosti drža- vljanske liste: kandidirajo ljudje, ki se nikoli niso videli v politiki, zbrali smo 8 0 43 podpisov... Po vo- litvah, če b o mo uspešni, nas čakajo kongres, sprememba imena stran- ke, organizacija lokalnih odborov ... Ampak o t em po volitvah." Po objavi podatkov, k o l i ko j e vaš p r e d s e d n ik 2 0 0 9 o b preje- m a n ju n a d o m e s t i la plače zaslu- žil s h o n o r a r n im delom, se v a m j e podpora o b č u t no znižala. Bi se odpovedali nadomestilu po izgubi f u n k c i je p o s l a n ca ali mi- nistra? "Ko je Virant svojo ožjo ekipo spraševal, kaj m e n i m o, sem mu odgovoril, da bi takoj po preneha- nju funkcije nadomestilo sprejel, ker bi to od m e ne pričakovali tudi domači. Ne v e m pa, kaj bi storil, ko bi začel dobivati druge dohodke. Virant se je odločil, da v r ne razli- ko, in zame je ta zgodba zaključe- na. Presenetilo nas je predvsem, da so bili že dolgo znani podatki ponovno izpostavljeni prav na dan prvega pomembnega soočenja. To ni bilo naključje, to je del negativ- ne kampanje. Imajo pa to novinar- ji pravico spraševati, če stokrat, pa stokrat." Kdo pa v o di t o n e g a t i v no k a m- panjo? "Ne bi želel javno ugibati. To nas ne zanima, zgodbo smo zaprli in želimo se posvetiti vsebini." Pa pojdiva k v s e b i n i. Predse- d n ik vlade Borut P a h or n o v im a k t e r j em o č i ta preveč visokole- t e č ih o b l j u b, ljudi pa o p o z a r j a, da preveč p r i č a k u j e jo s a m o od z a m e n j a ve ljudi na oblasti. Kaj l a h ko volivci p r i č a k u j e jo p o vo- litvah? "Od naše vlade to, da b o mo takoj začeli trdo delati. Ker je Slovenija v težki situaciji zaradi stvari, ki v za- dnjem desetletju niso bile nareje- ne, in zaradi napovedane ponovne recesije hitrih rezultatov ne bo. V prvem letu lahko obljubimo zni- žanje javnih izdatkov, vrnitev ve- rodostojnosti države v pogajanjih s tujimi partnerji in s t em ohranitev domačih investitorjev ter pridobi- tev novih in spodbude za odpiranje novih delovnih mest. Ljudje lahko pričakujejo, da j i m b o bolje šele na koncu mandata in ne takoj." Vse p o l i t i č ne s t r a n ke se s t r i n j a jo o p o t r e b n o s ti r e f o r m. Ko so pri- pravljene, p a d e j o. Ni t o nenava- dna situacija? "Pri reformah je Pahor prehitro iz- gubil zaupanje ljudi in se zato ni mogel več pogajati in doseči kom- promisa. Sindikati in nasprotniki reform so ga p o t em blokirali." Se n e s t r i n j a te s tezo, da pri nas prevladuje m i s e l n o st r e f o r me da, a ne na m o j em vrtu? "Do neke mere. Primer pokojnin- ske reforme: ta je padla, ker vlada ni imela podpore in ker je ljudje niso ocenili kot pravične. Niso ji nasprotovali, ker bodo na slabšem, ampak ker jih vlada zaradi nizke- ga zaupanja ni uspela prepričati, da je ta paket dober. Če b o mo ljudi prepričali, da vlada deluje dobro in pošteno, jih b o mo prepričali tudi v dobro pozitivnih reform." Bo t o r ej po volitvah b o lj u g o d en čas za r e f o r m e, k er b o vlada i m e la z a u p a n je ljudi? "Glede na izkušnje iz preteklosti: da. Ropova pokojninska pogod- b a in dogovor o počasnejši rasti plač pred vstopom v evroobmo- čje sta dobila podporo sindikatov. Ne smejo pa pri pogajanjih nastati vnaprejšnji ultimati in neke že iz- delane rešitve, ki samo čakajo na podporo druge strani. Pokojninska reforma j e s a mo primer, ni prva stvar, ki jo je treba narediti po vo- litvah." Ne? Katera pa j e prva stvar? "Znižanje izdatkov. Menimo, da je mogoče s prevetritvijo programov, ki se financirajo iz javnih sred- stev, prihraniti vsaj pet odstotkov javnih izdatkov. Mednarodne jav- nosti namreč na zanima, k je b o mo Ekonomist dr. Janez Šušteršič je podpredsednik novousta- novljene stranke Državljanska lista Gregorja Viranta. Nasta- la j e iz skupine posameznikov, ki so pozvali k resetiranju Slo- venije, a iz te skupine v stranki nista želela sodelovati Žiga Turk (član SDS) in Matej Lahovnik. Čeprav n e kandidirajo, pa so blizu stranke tudi podjetnik Ivo Boscarol, lastnik medijske hiše Infonet Leopold Oblak in eko- nomist Rado Pezdir, znan pred- vsem po akciji vračanja denarja za preplačano elektriko. Kam- panjo je stranka slabo začela. Zaradi afere prejemanja nado- mestila iz državnega proračuna leta 2009, kljub predsednikovim honorarjem, je stranka precej izgubila. privarčevali, ampak da b o mo in da se dolg ne b o v eč večal. Potem pa sledijo ukrepi: ureditev financira- nja gospodarstva, rešitev proble- m a NLB, poenostavitev poslovnega okolja in okolja za življenje." K a ko prepričati NLB, da b o p o m a- gala gospodarstvu? "Banka potrebuje svež denar, a do- kapitalizacija iz proračuna ne pride več v poštev. NLB lahko proda sta- novanja, delnice, kreditna jamstva, investicije v tujini... Zasebni par- tnerji jo lahko tudi dokapitalizira- jo in s t em dobijo popoln nadzor. Strateški partnerji, ki so vstopali v državna podjetja, so bili prevečkrat žrtev političnih iger. Zagotovilo, da se to ne bo več dogajalo, lahko d a mo samo s p o p o l n im u m i k om države iz NLB." Evropske države zaradi k r i ze v s t o p a jo v b a n k e, vi pa napovedu- j e t e u m i k? "Te države rešujejo nasedle banke. V teh primerih je prenos lastništva kazen za lastnike, ki so slabo vodili banke. Pri nas bi bil prenos lastni- štva kazen za državo kot slabega lastnika. V tako m a j h ni državi, kot je Slovenija, n e m o r e mo pričakova- ti, da b o mo lahko tako pomemb- no finančno institucijo, kot j e NLB, uspeli držati stran od politike. To je pokazala tudi izkušnja z AUKN, s katero s mo dobili neko sivo cono, kjer se lahko veliko lobira." Vaše napovedi o individualizaci- ji zavarovanj, krepitvi drugega in t r e t j e ga p o k o j n i n s k e ga stebra in o d p r t je trga zdravstvenih zavaro- v a nj k a ž e jo na krepitev t r g a. Se s t e m spodbuja še v e č ja individuali- zacija družbe? "Ne nujno. Individualizacija zava- rovanj se lahko uvede na različne načine: prek navideznih raču- nov ali prek zasebnih oblik zava- rovanja. Ne glede na to, za kateri sistem se odločimo, mora država zagotoviti m i n i m a l ne pokojni- n e za preživetje. Kako naj bo vse m a nj številčna generacija, ki težko dobi zaposlitev, medgeneracijsko solidarna z vse večjo generacijo upokojencev? Glede zdravstvenih zavarovanj m e n i m o, da bi morali imeti več ponudnikov zdravstve- nih zavarovanj - kot v Avstriji, Bel- giji, Nemčiji... S konkurenco ljudje dobijo boljšo ponudbo, hkrati pa Janez Šušteršič (Tit KoSir) N a p o v e d a n a j e n o v a r e c e s i j a. H i t r i h r e z u l t a t ov n e b o gre za solidarnostni sistem. Gre za to, da tisti, ki imajo interes, naredi- jo boljšo ponudbo, če se spopadejo na trgu. Država p o t em s a mo zago- tavlja delovanje sistema, nadzor in zagotavlja njegovo zakonitost." Ali n i ma država v eč o b č u t ka za s o c i a lo k ot z a s e b ni trg? "Zadnjih 2 0 let se veliko govori o družbeni odgovornosti in veliko podjetij je že družbeno odgovor- nih. Na drugi strani pa i m a mo primer Steklarske nove, kjer se je država obnašala kot najhujši kapi- talist in delavcem ni plačevala so- cialnih prispevkov." Prav v času v o l i l ne k a m p a n je se j e politika s o o č i la z z g o d bo o in- t e r v e n t n em z a k o n u. Država ga p o t r e b u j e, sindikati pa napove- dujejo r e f e r e n d u m. Neprimeren č as za to? "Mi s mo že večkrat rekli, če del sin- dikatov ponudi roko za podporo zakonu, ki za njih ni najboljši, je to roko treba sprejeti. Mogoče to ni najboljša rešitev, je pa najbolj- ša možna. Ni pa vse izgubljeno, ko nekdo napove referendum, saj i m a mo tudi zakone, ki so bili na re- ferendumu potrjeni. Večja težava je, da zakon ne more začeti veljati, če je vložena zahteva za referen- dum." Vi i n t e r v e n t ni z a k on podpirate? "Če ima podporo sindikatov, da. Mi pa razmišljanje o zakonskih inter- vencijah ni blizu. Bolje si je vzeti nekaj mesecev časa in preučiti, kateri programi niso enako nujni kot drugi. Temu se reče inteligen- t no varčevanje. Če se podjetja v krizi vprašajo, kateri programi jim prinašajo najmanj, se država v krizi lahko vpraša, kateri programi naj- m a nj prispevajo k blaginji ljudi."