URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

• volilnibob I Z B O R: U R OS ESIH, MATIJA S T E P I S N IK Drugačna demokracija Dr. Andrej K u r n i k, politolog: "Sedaj ko ljudje zasedajo trge in gredo v konflikt, se začnejo procesi drugačne demokracije, ki je participativna, bazična in neposre- dna. Priča smo demokraciji v boju. V ozadju nastaja nov tip demokra- cije." Farslčna šentflorjanska provinca Niko Grafenauer, pesnik: "Ljud- stvo nalaga politiki, da ohrani našo državo na trdnih etičnih postav- kah, od gospodarstva, sociale in zdravstva do kulture. Če tukaj ne b o etičnih meril, ki bodo zavezujo- ča do ljudi, potem se n am slabo piše in b o mo farsična šentflorjan- ska provinca. Iz sovraštva in medsebojnih blokad strankarskega spopadanja se nikoli nič dobrega ne izcimi." K Izvirnemu Jazu Erica J o h n s on D e b e l j a k, pisatelji- ca: "V primeru Slovenije je m a nj jasno, h kateremu izvirnemu jazu se bo v r n i la po koncu iluzije o blaginji zadnjih nekaj let in med spogledovanjem s kapitalizmom. H kateri slovenski različici skupnih sanj se b o mo obrnili? Slovenija res ni bila nekakšen slovanski tiger, vendar smo lahko razbrali t o kot splošno smer, željo, trend." Morski psi Dr. T o ne Kregar, glasbenik in zgodovinar: "Trend kaže, da b o do prihodnje generacije živele strogi individualizem, drug do drugega pa se b o do obnašali k ot morski psi. Takšno o b n a š a n je bo na rob družbe odrinilo ljudi, ki niso najuspešnejši, najbolj preračunlji- v i in najbolj egoistični. Zlasti v m a l ih okoljih je p a m e t ni srednji sloj garant znosnega sobivanja. Kaj pa uravnava moč srednjega sloja? Ravno socialni, solidarnostni korektivi v družbi! Te pa je težko uzakoniti, če se p o t r e be po njih ne zavedamo." Slogan Slovenije Dr. Marta Gregorčič, sociologinja: "Ne gre niti za Pahorja niti za Janšo niti za nove preroke. Z njimi lahko dobimo le rotacijo pri ozkem krogu sodelavcev, ki že dvajset let rotirajo iz univerze, politike ali gospodar- stva, prehajajo med funkcijami, da si zagotavljajo nove priložnosti. Kraja državnega premoženja in jav- nih sredstev ves čas teče v okvirih vedno bolj nerazumne zakonodaje in kamufliranja odgovornosti, predvsem pa zaradi nekaznovalno- sti, ki postaja slogan upravljanja Slovenije." BoJ r vgrajen v to zgodbo Dr. D r a g an M a r u š i č, r e k t or Univerze na P r i m o r s k e m: "Slovenija se ne m o r e resetirati. Slovenija živi od k o n f l i k ta levo-desno. Boj dveh n a s p r o t ij je v g r a j en v slovensko zgodbo. Šele ko bo nekdo razgradil ta m e h a n i- zem, b o Slovenija pripravljena na novi zagon. Celo plebiscit leta 1 9 9 0, ki je i m el en tak p o t e n c i a l- ni nastavek za r e s e t i r a n j e, ni uspel tega s p r e m e n i t i. M o g o če j e u č i n ek n a c i o n a l ne e v f o r i j e, pripravljenosti dialoga zunaj delitev l e v o - d e s no trajal leto ali dve." Zdaj nimamo nič Dr. Lev Kreft, filozof: "Tujega kapitala nočemo, b o mo naredili domačega iz nič, s mo rekli, in zdaj i m a mo nič. Naslednjih 2 0 let bo potrebno, kolikor se lahko politika sploh vmešava v te zadeve, da b o mo prišli do pravih lastnikov." Ženska roka Dr. S p o m e n ka Hribar, sociologinja in publicistka: "Fantje so tako zavozili politiko, da je resnično edina možnost rešitve problema ženska roka. Ženska občutljivost in spravljivost pa znanje in odloč- nost." (Tit Košir) Pošteni In nepošteni Petra Matos, okoljevarstvenica: "Politična kriza v Sloveniji se bo rešila, ko b o mo namesto na leve in desne p o m e m b n e že začeli ločevali na poštene in nepoštene, sposobne in nesposobne." Švice niso poznali Dr. Alojz Križman, nekdanji rektor Univerze v Mariboru: "Osnovni problem je nastal leta 1991, ko je nekdo prišel s filozofijo, da Slovenija ne potrebuje industrije. Slovenija b o po tej filozofiji imela bančništvo, turizem, storitvene dejavnosti in od tega b o mo živeli vsaj tako dobro kot Švica. Tisti, ki so t o govorili, tudi Švice niso poznali, ker ima ta izjemno m o č no industrijo." Pridno delo Dr. Franc Rode, kardinal: "In danes? Razočaranje. Tako je povsod in vedno. V t em trenutku je pri nas potrebna treznost, dobri trdi realizem slovenskega človeka, ki ve, kaj j e mogoče in kaj ni. Sprejeti resničnost takšno, kot je, in vztrajno in s pridnim delom izboljšati razmere. Odveč je torej vsak pesimizem." Nekonfllktna družba Dr. R a s t ko Močni k, sociolog: "Potrebujemo javno šolstvo, javno zdravstvo, dobro intelektualno in telesno kondicijo prebivalstva. Skratka: enakomerno distribucijo bogastva in skupni napredek. To pomeni tudi nekonfliktno družbo, ki prinaša p a m e t no uporabo družbenih energij n e za medseboj- na obračunavanja, ampak za preživetje v svetovnem okolju, ki ta čas ni prijazno." Rdeči flomaster Mag. B e r n a rd Brščič, ekonomist: "Po osamosvojitvi je prišlo do onesnaženosti institucionalnega ustroja in pojavnosti državnega behemota. Ta trend je treba preusmeriti in Slovenijo predržavi- ti v vitko državo, ki bo omogočala in ne onemogočala razvoj podje- tništva. Politika rdečega flomastra pa bi morala biti spremljana z vrnitvijo konservativnih vrednot odpovedovanja in varčevanja, zlasti zaposlenih v j a v n em sektorju. Raven plač in socialnih transferjev trenutno žal znatno presega ekonomske zmožnosti slovenskega gospodarstva." Odrešenlk Vita Mavric, šansonjerka: "Čakamo na odrešenika, princa na b e l em konju, ki ga ne bo. Je to zdaj končno vsem jasno? Ko prideš do dna, začneš hlastati za zrakom, in takrat se nekaj mora premakniti. Upam, da s mo ga dosegli, saj tako res ne gre več naprej." Energija Dr. Lučka K a j f ež B o g a t a j, klimato- loginja: "Varovanje okolja in boljše gospodarstvo povezuje učinkovita raba energije. Volivci bi si morali želeti političnega programa, v katerem bo jasno pisalo, k a ko b o mo z isto količino energije naredili več ali pa za isto delo porabili m a nj energije. Draga energija že danes poglablja gospodarsko stisko in vsi trendi kažejo, da bodo vsi fosilni energen- ti z leti le še dražji." Hrbet prihodnosti Dr. Igor Pribac, filozof: "Zamuditi štiri leta v teh zares d i n a m i č n ih časih je popolna katastrofa. Kdor stoji na mestu v tem dinamičnem svetu, v resnici nazaduje. Paraliza pomeni, da b o mo prihodnost gledali v hrbet. Naša prihodnost bo preteklost najrazvitejših držav tega sveta."