URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Tudi po volilni nedelji sonce vzide Kaj po predčasnih parlamentarnih volitvah, obveljalo je r da po 2 0 letih Slovenije najprelomnejšem odhodu na volišča, od nove vlade pričakujejo Slovenke in Slovenci FRANJA ZIST VANESSA ČOKL Na pragu prvih predčasnih parlamentarnih volitev, dvajset let od slovenske osamosvojitve, v prelomnem trenutku, ko se gospodarska in socialna kriza ne poslavlja, nasprotno: nova recesija grozi, ljudje nimajo več velikih pričakovanj od politične elite. Ni več mogoče veliko storiti, pravijo, med prežvečenimi obrazi ni več dovolj soka. Si pa želijo, da bi država storila marsikaj, predvsem poskrbela za mlade, za nova delovna mesta, poenostavila birokratske postopke, odgovorila na vprašanja o prihodnjih usmeri- tvah. Da bo ravnala bolj modro, odločno in bolje. Začeti b o mo morali pri sebi, ljudje pravijo pred 4. decembrom. Kako torej živijo Slovenke in Slovenci in kakšne upe polagajo v povolilni čas? Bojim se Matevž Straus, magistrski študent strateškega tržnega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, doma iz Idrije: "Od nove vlade pričakujem predvsem skrb za mlade. Razmišljati o mladih, z mladimi in kot mladi p o m e ni namreč razmišljati o prihodnosti države, družbe in sveta. Skrb za mlade pomeni temeljni premislek o tem, kaj želimo, k am želimo in kako želimo. Včasih se mi zdi, da so politiki pozabili na temeljno nalogo političnih procesov: upravljanje s prihodnostjo družbe. Vse prevečkrat se prepirajo o m i n o r n ih vprašanjih sedanjosti, razhajanja iščejo v starih osebnih zamerah in poveličujejo pretekle čase, bodisi polpreteklo zgodovino bodisi osamosvojitev. Zdi se, da se je politika ugnezdila v preteklosti, namesto da bi zrla v prihodnost in razmišljala o prihodnjih izzivih. Prevzela jih je postpolitičnost, driblanje brez želje po doseganju ciljev, kupčkanje z glasovi in prilaščanje države, prilaščanje naše prihodnosti. Žalosti me, da politika o prihodnosti govori le kot o Peter Kraljič krčenju izdatkov, v i t ki državi, nižanju davkov. Sprašujem se, k a ko n am nameravajo pomagati, ko pa imajo usta polna zategovanja pasu. Dejstvo je, da bo prihodnja vlada morala, če b o želela svetlo prihodnost, k temu pristopiti ambiciozno, z obsežno strategijo, novimi projekti in na podlagi temeljitega premisleka o razlogih krize. Politika, ki se raje odreka lastnim nalogam in potencialom, je neuspešna politika. Zato od nove vlade pričakujem ambicioznost, vlaganje v družbeni razvoj, podporo dobrim mladinskim projektom, razpravo o prihodnosti mladih in družbe in progresiven angažma za doseganje širših družbenih ciljev. Najbolj me skrbi vstop na trg delovne sile, čimprej- šnja osamosvojitev. Bojim se, da je danes delavnosti, dobrim o c e n am in referencam navkljub težko uspe- ti v življenju, saj se je favoriziranje prijateljev in družinskih članov preveč razraslo, slovenske univerze n am v primerjavi s t u j i mi dajo premalo znanj, država pa namesto podpiranja razvoja mladih raje denar namenja oboroževanju in f i n a n č n im mešetarjenjem." Z a mlade ml Je hudo Neža Maurer, pesnica in upokojen- ka: "Kriza je splošna evropska in naša država je s a mo kamenček v tem mozaiku. Ne m o r e mo samo pri nas narediti čudeža, če ga tudi v drugih, večjih državah ne morejo. Moja pričakovanja od nove vlade so majhna, ne glede na stranko, ne glede na človeka. Če b o pošten, b o mo n e k a ko preživeli. Če b o podkupljiv in izkoriščevalski, b o še slabše. Predvsem si želim, da ne bi bilo toliko brezposelnih, ker je t o strašno za te ljudi. Morda se b o kaj mednarodno odprlo, zelo s mo vezani na svetovni trg. Ta čas n i ma tistega navdušenja, kot smo mu bili priča po osamosvojitvi. Nad č im pa naj bi bili danes navdušeni? Nekateri prav izkoriščajo to otopelost ljudi, takšne je n a m r eč lahko voditi kamorkoli. Kako b o naprej, me zase ne skrbi, sem Jernej Lorenci prestara, vajena vsega dobrega in hudega in nisem takšna oseba, da bi m e za naprej skrbelo. Zame je bilo tudi že težje. Mi je pa hudo za mlade, naše vnuke. Za vse, ki so odrasli v blagostanju in niso vajeni pomanjkanja, ne vedo, s k a ko m a j h n i mi sredstvi se lahko preživi. Mladi razmišljajo, k am v en bi šli, p o t em pa ugotavljajo, da raja ni nikjer, in jih preveva brezup. V spo- minu m i je ostalo srečanje na neki srednji šoli, ko so m i dijaki dejali 'Vi n e morete trditi, da v a m j e bilo hudo, ko vas je čakalo delo. Nas pa n i h če n e potrebuje.' Duhovno je to najtežje, kar je doletelo mlado generacijo." Ničesar ne pričakujem R a j ko Muršič, kulturni antropolog, Filozofska fakulteta v Ljubljani: "Od nove vlade ne pričakujem ničesar, saj se bodo ljudje, ki jim b o vladala, v v s a k em primeru znašli m ed kladivom nečesa, k ar i m e n u j e mo Evropa, in nakovalom tistega, k ar p o z n a mo pod mistič- n i m i m e n om Kapital. Če pa pogledam na to, kar n a m ponujajo televizijska soočanja, ki so izpostavila iste stare obraze in izbrisala kakršnekoli možnosti sprememb, p o t em ne v e m, kdo se m i bolj smili: ljudstvo, ki mora izbirati m ed t e mi prežvečenimi ogrizki, ali ti ogrizki, iz katerih soka ne bo; morda ostane vsaj kakšna kaplja kisa. V kakšnih drugih okoliščinah bi bil vesel, da država propada. Sedaj je potrebuje- m o več: pobrati mora več davkov od bogatejših in sredstva preusme- riti k revnim, kar vključuje tudi potrebo po tem, da država prepreči prakso, ko starši vzdržujejo svoje odrasle otroke, ampak j i m naj raje neposredno pobere davke, predvsem na luksuz in m r t vo premoženje, kot so nepremičnine, Bojana Jug in j ih vloži v delovna mesta za mlade, še posebej na področju kulture, znanosti in športa. Nujni ukrep bi bil bistveno višja obdavči- tev dela za določen čas in soraz- merno, vsaj simbolno znižanje obdavčitve dela za nedoločen čas, n a j m a nj za prvo zaposlitev. In še marsikaj: pravzaprav bi morali narediti skoraj vse prav v nasprotju z blebetanjem zgoraj omenjenih ogrizkov." Ministrstvo z a konkurenčnost In rast Peter Kraljič, poslovni svetovalec z m e d n a r o d no kariero: "Naša mizerija se je začela že 2 0 0 8 ., ko Janez Janša in vlada nista razume- la, v kakšno krizo gre Slovenija. In so govorili o svetilniku Evrope. Zdaj pa se recesija lahko ponovi. Strukturnih reform nismo naredili. To j e dolg vseh naših vlad. Ko s mo prišli v Evropsko unijo, se j e mislilo, da bo zdaj pa k ar EU delala za nas. Ko je premier Pahor poskušal z reformami, je bila takoj koalicija med desno opozicijo in levimi sindikati. Tega nisem videl nikjer na svetu. Slovenija ni konkurenčna. Država se meša v podjetja. Kadrovski cunamiji, Janševi in Pahorjevi, so bili zelo škodljivi. Upam, da se je Janša česa naučil. V reforme b o treba. Vitko vlado potrebujemo. Pa m o č no ministrstvo za konkurenčnost in rast. Pet, šest ministrstev Sloveniji povsem zadošča. Izvoz k sreči še i m a m o, zadolženost države še ni popolnoma kritična. A m p ak ne zaupajo n a m več, boniteta pada. Tujina našim politikom ne zaupa. Slovenija je na prelomnici. Toda če bodo spet strankarski boji in destruktivna opozicija, in to v najbolj kritičnem času... Nehajo naj s svojo malomeščansko butalsko politiko! Svetovljani naj postanejo! Stane Granda Rajko Muršič Pred relativnim zmagovalcem volitev bo velika odgovornost. Semoliča naj v z a me za ministra. Pa Pahorja bi bilo dobro poslušati, izkušnje ima. Ne pa da Slovenijo tožarijo tujim državnikom. Potrebujemo dobro vlado. Novi naj začnejo resno delati za Slovenijo. Na žalost pa n e vidim nikogar pravega formata." Na ljudi naj se ne pozabi J e r n ej Lorenci, gledališki režiser: "Od nove vlade objektivno ne pričakujem veliko, malo idealistič- no pa bi si želel predvsem, da ne pozabi na ljudi. Na položaju so izključno zaradi ljudi, ne zaradi sebe. Ne smejo dopustiti, da bo kdo lačen, da bo kak otrok trpel zaradi obupanih staršev. Osnovne človekove pravice morajo biti spoštovane - da lahko živiš, zavarovanje in dostop do vseh državnih inštitucij. Kar si želim, je odločnost. Da se d e n i mo na področju kulture odločijo, ali je p o m e m b na za to državo. Da imajo jasna stališča do zunanje politike. Da država ne liže riti Kitajski, če ta krši m o r je človekovih pravic. Poleg tega naj nehajo prelagati odgovor- nost na druge, ne m i s l im s a mo na referendume, ker to vodi v razosebljanje naše države. Če smo že majhni, kot vsi govorijo, dajmo videti prednosti t e majhnosti in jih izkoristiti. Ravnajmo pa tudi tako kot v stari Grčiji, v demokraciji, ko je nekdo predlagal zakon, j e prevzel odgovornost zanj. Če se je izkazal za slabega, je predlagatelj nosil posledice." Srečo Imamo, da so Se lepe službe B o j a na Jug, brezposelna mlada m a m i ca iz Maribora: "Nimam n o b e n ih pričakovanj, kvečjemu se bo situacija še poslabšala - politič- Filip Robar Dorin Matevž Straus Neža Maurer