URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

no, gospodarsko, socialno pa tako ali tako. Ljudje, ki so na socialnem dnu, se mi zelo smilijo, ker bo v prihodnje zanje še težje. Stara sem 35 let, m a m i ca dveh otrok, starih štiri in eno leto, družboslovka, iščem službo. Srečo imamo, da ima oče lepo službo za nedoločen čas v podjetju, ki skrbi za delavce. Če ne, bi tudi m i verjetno morali biti pri starših kot marsikatera druga mlada družina. Vrtci so predragi, premalo je mest, tudi mi smo iz viseli v najbližjem vrtcu. Stanovanjski problem smo rešili, so pa n a j e m n i ne predrage. Že tako mizerno subvencijo za mlade družine so znižali za 7 0 odstotkov. Sedaj s subvencijo za štiri člane n e moreš plačati niti dveh n a j e m n in v Mariboru, kaj šele, da bi rešil bivanjski problem. Prej si je družina s 1 5 00 evri vsaj za en teden lahko privoščila dopust, zdaj si še tega ne more." Vse, kar leze In gre Stane Granda, strokovnjak za narodno zgodovino: "Glede na stanje, ko začenja prevladovati prepričanje, da gre za n a j p o m e m b- nejše vseljudsko glasovanje po referendumu za slovensko osamosvojitev 1990. leta, za dokončni obračun m ed Kučanom in Janšo, lahko govorimo o izjemnih volitvah. Tragično je, da nekateri ne zmorejo živeti brez izjemnih razmer, tako značilnih za vlade ljudske 'demokracije', ki vidi v vseh, ki se ne strinjajo, sovražni- ke, n e pa tekmece. Za Kučana in njegove so volitve namesto instrumenta demokracije še v e d no oblika ideološkega boja. Zdi se, da nekateri dejansko vidijo v možni in v e r j e t ni zmagi Janeza Janše konec revolucije, tajkunstva, nepravne države, ki j i m omogoča vsakovrstno samovoljo, zato so na okope v njeno o b r a m bo poklicali vse, k ar leze in gre. Nekdanji predsednik države je očitno v ozadju ponovne sprožitve kultur- nega boja, tega najnizkotnejšega sredstva politične zgodovine, ki j e v nasprotju z v s e mi m i n i m a l n i mi političnimi standardi od deklaraci- je o pravicah človeka in državljana iz konca 18. stoletja dalje in so ga promovirali na Jankovičevi konvenciji v Ljubljani. Vprašanje pa je, če so dokončno prišli na dan krti, ki so jih podtaknili slovenski demokraciji in se plazijo po kolenih pred Jankovičem." Zakon težnosti Filip Robar Dorin, filmski režiser: "O nečem, k ar naj bi bilo prelo- mno, to pa je, kot vemo, glagolnik od glagola prelomiti, obstaja poleg običajnih pomenov tudi razlaga iz športnega življenja. Skok s prelomom, na primer, čeprav ni kakšna bravurozna figura, poznajo ljubitelji v o d n ih športov. Vendar pa je prelom pač e na sama prvina skoka, pri č e m er ocenjevalci navadno presodijo izvedbo celotnega skoka, ne samo prelom. Anže Rozman Če govorimo o nečem, k ar naj bi imelo velik pomen za nadaljnji potek in razvoj, bi morali po analogiji s skokom v vodo upošte- vati tudi odriv, držo telesa skozi celotno izvedbo skoka. V svetu družbenega in političnega življenja, v odnosu do državljanov in državljank (body politics), tedaj tudi v primeru volitev ali kakšnih drugih prelomnih zgodovinskih dogodkov, pa j e treba vsaj pomisli- ti na to, kdo je tisti, ki izvaja takšno prelomno dejanje, kot je skok s prelomom, pa tudi to, kaj dejansko ali anatomsko pomeni prelomnica. Da pa ne bi obvisel zgolj na besedah, poglejmo, zakaj predča- sne volitve lahko so ali pa tudi ne prelomnega pomena. Glede na to, da je Slovenija po padcu pokojnin- ske in drugih (ne)udejanjenih reform, z dolgotrajno agonijo v kreditnem krču, n e k o n k u r e n č n im gospodarstvom in s skoraj polletnim medvladjem, že na obrobju Evrope, je samo želeti, da bi se leto ali dve po volitvah prenovljena in ozdravljena domačega političnega prerivanja spet vrnila v osrednje postavje evroskupine. Da bi bile volitve resnično prelomnega pomena, bi morali vstopiti v predvolilni boj ljudje, ki niso okuženi z bolestno ambicijo po lastnem političnem preživetju, ljudje, ki ne prodajajo na debelo in drobno megle o svoji uspešnosti in neumnosti vseh drugih, ki zaradi svojih koristi in koristi strank ter peščice navijačev preračunljivo ne nasprotujejo preudarnim potezam nasprotnika. Na žalost so v vrstah politikov, ki se nadejajo zmage na tokratnih volitvah, prav takšni, ki so to pogosto počeli in še zdaj p o č no in ki očitno n e morejo iz svoje kože. In če se zdaj v r n em k športnemu skoku s prelomom, m o r am dodati, da preloma v skoku iz kože pač ne m o r e mo narediti, ne da bi bila pri t em koža in telo (body politics) tako hudo poškodovana, da ne bi bila za n o b e no rabo več. Potemta- kem jim ostane, kot je že videti, samo še akrobatski podvig zaradi podviga samega, prelomni skok zaradi prelomnega skoka. Po zakonu o težnosti pa nujno sledi padec v globino, pa čeprav so razmere za prelomna dejanja dokaj ugodne." Stavke niso rešitev Anže R o z m a n, skladatelj in študent Akademije za glasbo v Ljubljani: "Tokratne volitve so za Slovenijo resnično prelomne. Srčno upam, da se bo politični, ekonom- ski in socialni položaj spremenil na bolje, vendar se m o r e mo zavedati, da položaj Slovenije ni odvisen le od politike, temveč tudi od vsakega posameznika. Nova vlada bi morala biti bolj koherentna in enotna pri svojih odločitvah, na čelu pa bi morala imeti osebo, ki bi jo spoštovali tako koalicija kot opozicija. Menim, da je bil to glavni problem prejšnje vlade. Ljudje se m o r a mo zavedati, da b o VJ / Janez Furman pot iz krize še dolga in da hitrih rešitev ne bo. Pomemben bo dober dialog politikov in m ed državljani. Razne stavke in protesti n e rešijo nobenega problema, jih le poveču- jejo. Znebiti se moramo jeze in v prihodnost gledati optimistično. Pomembna je tudi investicija v inovativna podjetja. In vlaganje v mlado pamet. Velikokrat slišimo, da študentje po končanem študiju ne dobijo zaposlitve. Po eni strani je naloga politikov, da zagotovijo č i m v e č je število delovnih mest, vendar je tudi naloga vsakega posameznika, da si trdno začrta cilje in dobro skuje pot do cilja, in t o že m ed študijem. Veliko študentov diplomira in p o t em ne ve, kaj bi. To ni problem vlade, temveč problem posameznika. Politika ima velik vpliv na državljane, vendar kriviti vlado za vse nastale probleme ni prav. Seveda mislim, da je vlaganje v u m e t n o st tudi zelo pomembno, vendar ne s me biti prekomerno. Umetniki ne pripomoremo k boljšemu svetu neposredno, naše delo pa posredno in pozitivno vpliva na družbo in ljudi v njej. Trenutno mislim, da n a m m l a d im glasbenikom v Sloveniji ni težko in i m a mo zadovoljive pogoje za razvoj in veliko priložnosti za u m e t n i š ko udejstvovanje na mnogih festivalih in prireditvah v Sloveniji in tujini. Upam, da bo šlo le še na bolje. Politika ni vsemo- gočna, vsemogočen j e posameznik ter njegovi želja in volja." Razlike so prevelike Emil B o h i n c, zaposlen v nevladni organizaciji, hendikepiran: "Želel bi, da bi vlada oblikovala dober zakon o neodvisnem življenju hendikepiranih. Sedaj je to bilo zgolj projektno financirano in bi si res želel, da se t o uredi. Prav tako je pomembno, da bi vlada zajezila razslojevanje, ki j e zadnji čas zelo v porastu. Velika so razhajanja v dohodkih in včasih se človek vpraša, k a ko nekateri ljudje s t a k š n i mi plačami in pokojninami sploh preživijo, po drugi strani pa i m a mo ljudi, ki i m a jo sredstev znatno preveč. V primerjavi z ostalimi hendikepiranimi m e ni znese preživeti mesec, ker sem zaposlen in zato stiske ne o b č u t im tako zelo. Poznam pa veliko ljudi, ki j i m je težko. Neodvisnost mi omogoča živeti in delati, kot si želim sam. Pomembna je tudi pravna država. Na trenutek i m a m občutek, kot da pravila za nekatere veljajo, za druge pa ne. Ljudje tako izgubimo zaupanje. Zadeve morajo biti transparentne, enake za vse." Če smo preživeli Tlirke... J a n ez F u r m a n, župnik v Sv. Andražu nad Polzelo: "Priporo- č a m, da gre b o d o či m a n d a t ar po volitvah za nekaj časa v tišino, samoto, da se u m a k n e. In da za sodelavce v vladi izbere najboljše ljudi, da n e izbira po strankarski pripadnosti. Da izbere takšne, ki Jasmina Pečoler bodo blizu ljudem, tudi revežem, tistim, ki stojijo v v r s t ah v b a n k ah ali b o l n i š n i c a h. Da se ne ozrejo na njih s a mo pred volitvami, ko j ih snubijo. Služiti morajo nesebično, čeprav morda n e b o do pohvaljeni ali dobili nagrade. Drugič, morajo biti povezani, da b o v vladi vladala sloga. Ne da t a k oj v i d i mo razpoko m ed njimi, se u k v a r j a mo s a mo s tem, delo pa j e o h r o m l j e- no. Volitve bodo v adventnem času, ko pričakujemo nekaj novega, nekaj pa m o r a mo tudi spremeniti. Institucije, ki so povezane z ljudmi, tukaj ima svojo vlogo tudi Cerkev, j i m morajo razložiti, kaj pomeni skromnost. Ne da mladi poznajo s a mo prestiž, da morajo imeti najboljši mobitel, računalnik, potovanje. Namesto da trošimo za nenujne stvari, si pomagajmo. Vlada b o morala znati nagovoriti, vzgajati celo državo. Nekaj moramo spremeniti in sami lahko največ pomagamo. Ni važno, katera opcija bo zmagala, potrebu- j e m o zaupanje in človeški odnos. Ne da takoj, ko n a m karkoli ne ustreza, tolčemo. Če n e b o mo sami ničesar storili, ne m o r e mo pričakovati, da b o vlada vse naredila. Sploh pa, če takoj rinemo na referendum, v stavke. Če s mo preživeli vojne, Turke, druge preizkušnje in ostalo..." Kje pa so novi? J a s m i na Pečoler, profesorica geografije in sociologije s Koroške- ga; živi v Ljubljani in dela v vrtcu: "Od nove vlade ne pričakujem popolnoma nič in kot že vse življenje tudi tokrat ne b o m šla na volitve. Nova politična elita? Kje pa je? Spomin m i govori, da je v Sloveniji vedno e na in ista politična elita. Kaj bodo morali storiti? Kaj pa lahko storijo? Morali bodo vsaj razmišljati o korenitih spremembah na vseh ravneh. Veliko vprašanje pa je, ali j ih lahko naredijo. Menim, da je celoten sistem v temeljih zgrešen in naša uboga politična elita lahko naredi bore malo. Zanesljivo pa je s pravilnimi odločitvami mogoče marsikaj izboljšati. Upam, da b o nova vlada ravnala pravilno in učinkovito. Pravne države n a m n e ureja politika, ki žal v večini n i ma ustreznega kadra za to, ampak številni prebrisani pravniki, ki zadeve uredijo tako, da si zakon interpretirajo na zase najbolj ustrezen način. Res ne pričakujem nič drastično novega, ker so naši politiki premajhne ribice. Rahlo se m i dozdeva, da v Sloveniji niti nismo preveč veseli sprememb. Pokojninska reforma in zakon o m a l em delu se m i nista zdela popolnoma nesmiselna, treba bi bilo vse skupaj še dodelati, toda v zrak je šla vsa Slovenija. Premalo- krat se zavedamo, da država niso neki pajacki v kravatah, ki v e č i n o ma mlatijo prazno slamo brez k o n k r e t n ih rešitev, ampak vsi mi. Andrej Podpečan Trenutno živim kot podnajemnica skupaj s fantom v stanovanju, ki meri nekaj več k ot 19 kvadratnih metrov. Kot profesorica geografije in sociologije sem po prvi grozni službi zunaj svojega poklica na svojo veliko željo in po velikem trudu v okviru programa usposa- bljanja na delovnem mestu začela delati v vrtcu. Zaposlili so m e za eno leto in m i bodo podaljšali pogodbo, če uspešno zaključim prekvalifikacijo za predšolsko vzgojo, dodatno šolanje si m o r am plačati sama. Dejansko se mi zdi, da m i v t em trenutku gre najbolje do sedaj, ker nisem od nikogar finančno odvisna. Nikakor se m i ne zdi, da je m o j im staršem ali starim staršem šlo kaj bolje. Odraščala sem na kmetiji, k j er smo se petčlanska družina stiskali v eni sami sobi. Mama in ata m i večkrat pripovedujeta, kako sta varčevala z bencinom, da sta se z avtom peljala samo, ko je bilo nujno. Včeraj sem prebrala, da zaradi lakote vsako uro u m re 3 0 . 0 0 0 otrok. Zato s mo lahko veseli, da i m a mo v resnici še vsega polno. Rizik, da se s svojo izobrazbo ne b o m mogla zaposliti, sem sprejela s vpisom na fakulteto, saj sem vedela, da je s takšno diplomo težko. Vseeno sem vesela, da i m a m izobrazbo, na kateri lahko gradim dalje. Mislim, da n i ma smisla pričakovati, da ti b o nekdo po k o n č a n em študiju ponujal službo. Znajti se moraš po svojih najboljših m o č e h. Zdi se mi, da s mo bili najbolj ogoljufani s študentskim delom, ker s mo delali za majhen denar, danes pa nič n e šteje v delovno dobo ali delovne izkušnje." Saj nismo vsi lopovi! Andrej Podpečan, k m et iz Galicije: "Tokratne volitve ne bodo nič prelomne. Najboljša stvar pri volitvah je, da ne glede na to, kdo bo zmagovalec, naslednje jutro v e d no vzide sonce. V kmetijstvu n a m manjka resna strategija. Koliko ljudi želimo nahraniti z našo, doma pridelano hrano? Vse pa je odvisno tudi od tega, ali b o mo dobili ministra politika ali človeka iz stroke, ki se na stvari spozna. Do zdaj so bili ministri večinoma politiki, razen zadnjega, nagrajeni za vdano služenje stranki. Takšni pa, karkoli delajo, počnejo le v kontekstu, da pridobijo vsaj en glas za volitve. Zadnji minister ni sadil rožic. Ni bil idealen, bil je pa še najbolj pošten. V kmetijstvu se b o mo morali prestrukturirati, če ne, b o mo lahko prenehali kmetovati, ker nismo konkurenčni. Tega n a m nih- če n e zna ali ne upa povedati pošteno. Pomembno je tudi, da nas politika seznani, katere ukrepe sprejema. Nekateri ukrepi, ki so za Nizozemsko in Nemčijo samou- mevni, za Slovenijo niso dobri, denimo ozelenitev čez zimo. Vse je torej odvisno od tega, ali nas b o oblast pitala z oslarijami ali se bodo znali prilagajati dejanskemu stanju. Prevetriti b o mo morali tudi Robert Flerin