URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

ministrstva. Nekateri v kmetij- skem ministrstvu so na visokih položajih že od Kristusovega rojstva. Morali bi se navaditi, da če je njihova opcija izgubila, pospra- vijo kovčke, ne pa da so mogočni in oholi. Inšpektorji sedaj izvajajo prave racije po kmetijah. Po štiri, pet ali šest inšpektorjev naenkrat pride na kmetijo, ker i m a mo dopolnilno dejavnost, predelavo mleka. Nadzor kot v mafijskem filmu. Saj nismo lopovi! Modrosti včasih manjka. Ukrepi so čisto zbirokrati- zirani. Če bi delali vse tako, kot država hoče, lahko kmetijo zapremo. Tisti, ki b o mo delali, da preživimo, bomo. Nobeni oblasti še ni uspelo kmetijstva uničiti in tudi naslednji ga n e bo, saj j e kmetijstvo najpomembnejši člen na svetu. Premalo smo samospo- štljivi, zato pa včasih delajo z n a mi tako slabo." Nič ne bodo naredili Robert Flerin, izdelovalec puškinih kopit iz Kamnika: "Mislim da, ne glede na to, kdo bo zmagal, ne bodo ničesar naredili. Pričakujem že ne. Če bo zmagala desna opcija, bo navidezno veliko narejenega, ker se bodo določene stvari skrivale. Če bo leva, b o mo spet priča nagajanju. Kdorkoli bo prišel, bo torej težko kaj naredil. V prvi vrsti pa m o r a mo urediti gospodarstvo. Če tega ne naredi- mo, i m a mo zvezane roke. Odpreti je treba nova delovna mesta, urediti socialo, zmanjšati razmerja med plačami in nadomestili, razlike so premajhne, morajo se povečati." Morda pa kdo preseneti Tadej Zajmi, dijak Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor iz Frama: "Prav bi bilo, da se menja celotna vlada, da bi prišli na oblast bolj mladi. Ti živijo z n a mi in bolje vedo, kakšna so naša pričakovanja, kaj bi bilo dobro za nas. Želim si novih obrazov. Pričakujem pa boljše vodenje, tu je ta vlada zašuštrala. Kolikor spremljam, so nas tako daleč spravili z velikimi posojili. Slišal sem, da se je dijaška organizacija veliko pogajala z m i n i s t r om Svetlikom, a se ni dalo nič dogovoriti, ker ni bil pripravljen na kompromise. Kompromise bi morali skleniti, ne pa da sprejema- jo samo tisto, k ar sami hočejo in kar je dobro za njih. Treba je tudi mlade in naše organizacije vprašati, kaj si želimo, tudi naše m n e n je bi moralo šteti. Ne pričakujem, da n a m bi v v s em odobrili, pričakujem pa, da bi se dogovarjali. Moj sošolec se vozi v šolo 5 0 kilometrov, avtobusna karta stane sto evrov na mesec, štipendije pa ima veliko manj. Prevoze bi bilo treba urediti, draži se tudi mestni avtobus v Ljubljani. Če h o č e mo spodbujati bolj k ekološkemu, bi morali avtobuse in javni prevoz / Tadej Zajmi