URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Ceneni načrti, visoki računi Zakaj po šestih rednih volitvah in 21 let po zmagoviti koaliciji Demos nimamo stranke, v kateri bi s ponosom govorili, da, mi smo desna stranka DEJAN PUSENJAK Edvard Stanič je bil eden najbolj talentiranih, inovativnih in obetavnih slovenskih politikov. Po prvih državnozborskih volitvah v Sloveniji, novembra leta 1992, ko je tedanji premier dr. Janez Drnovšek sestavil koalicijo liberalne demokracije (LDS), krščanskih demokratov (SKD), združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in socialdemokratske stranke (SDSS, danes SDS), je bil Stanič glavni tajnik SKD. Njegova vizija je bila postopno utrditi SKD kot glavno, zmerno in stalno stranko na desnici po evropskem modelu. A namesto tega dobro zamišljene- ga načrta konstrukcije s mo bili lahko priča destrukciji, postopni razgradnji nekoč najmočnejše stranke Demosa leta 1990. Še huje: pot do razgradnje krščanskih demokratov je vodila prav preko Staniča; natančneje, bil je največja ovira na tej poti. Kaj j e šlo narobe? Prolog Oktobra leta 1994, ko se je mandat tedanje koalicijske vlade začel prevešati v drugo polovico in ko se praviloma v vsaki koalicijski vladi začnejo zaostrovati razmerja med strankami, je bil še posebno naporen čas za SKD. Stranka pod vodstvom Lojzeta Peterleta se j e tedaj komaj še držala v koaliciji z vladajočo LDS pod vodstvom Drnovška in s tedanjo Združeno listo socialnih demokratov (pod vodstvom Janeza Kocijančiča). SKD je bila tedaj dokaj ostro razdeljena m ed t. i. Staničevo linijo, ki je zagovarjala potrpežljiv soobstoj v vladi z LDS, in množico posameznikov in skupin (t. i. strankinih kril), ki so SKD vlekli stran od "leve" LDS in jo z nepre- stanim ideološkim nasprotova- njem "levici" tiščali v opozicijo oziroma v bližino SDS. Saj je bilo tudi v tedanji vladajoči LDS podobno, a se v LDS vendarle nikoli ni razvil tako m o č an razgradni proces zaradi sodelova- nja z SKD kot se je v SKD zaradi sodelovanja z LDS. Nekaj zaradi m o č n ih avtoritet Drnovška in tedanjega sekretarja LDS Gregorja Golobiča, gotovo pa je bila takšna politična nestrpnost v stranki m a nj izrazita tudi zaradi tega, ker j e bila LDS tedaj vendarle veliko močnejša kot SKD (LDS je imela 22 poslancev, SKD pa 15). Največja zagovornika politično strateškega oziroma, kot so tedaj temu rekli, "dolgoročnega sodelo- vanja obeh strank v vladi", sta bila namreč Golobič v LDS in Stanič v SKD. "Osnovo" ali "jedro" koalicije sta postavila po modelu, ki bi lahko bil tudi model za razvoj slovenske politike nasploh: v centru dve zmerni, t. i. sredinski stranki, ena z leve in druga z desne, na robu pa dve radikalnejši, v k o n k r e t n em primeru na eni strani nekdanji komunisti, na drugi pa tedanji socialdemokrati. Model se je zdel razumen. A se ni obdržal. Začetek 20. marca 1994 so štirje pripadniki Slovenske vojske v Depali vasi pri Domžalah ustavili avto s t a j n im policijskim sodelavcem, mu zasegli ponarejene dokumente in ga pretepli. Začela se je afera Depala vas. Predsednik vlade Drnovšek sprva ni hotel popustiti pritiskom zlasti v lastni stranki, češ da je to "kaplja čez rob" kršitve človekovih pravic in urejene, pravne države, p o t em pa je vendarle predlagal razrešitev tedanjega obrambnega ministra in predsednika SDS Janeza Janše. V ponedeljek, 28. marca 1994, je bilo na izredni seji državnega zbora tako naelektreno vzdušje kot malokdaj prej ali kasneje. Medtem ko so v dvorani poslanci razreševa- li Janšo - LDS in ZLSD sta bili za, SKD in SLS pa proti -, je pred parlamentom protestiralo na tisoče ljudi. Na e n em od številnih transparentov v podporo Janši je pisalo "Peterle, zbudi se!" Kmalu po razrešitvi Janše je SDS zapustila vladno koalicijo in SKD je v njej ostala osamljena, v stranki pa so se nasprotovanja do LDS m o č no okrepila. Z različnimi poskusi - d e n i mo z neuresničeno pobudo o novi koalicijski pogodbi o s a mo dvostrankarski koaliciji Peterle j e v es č a s dajal vtis, d a j e z a d o v o l j en s t a k i mi rezultati - m o r d a j e c e lo res verjel, d a s e j e izteklo v redu, in z a r es ni v e d e l, kaj s e j e p r a v k ar z g o d i lo s s t r a n k o, ki ji j e p r e d s e d o v al m ed LDS in SKD - j ih je Stanič poskušal umirjati, a neuspešno. Za dodatni pospešek je poskrbel sam predsednik SKD Peterle, ki se je obrnil od Staniča in za nameček jeseni 1994 odstopil kot minister za zunanje zadeve, češ da si v koaliciji LDS prilašča v e d no več moči. Tako načeta in že napol razbita SKD se je pripravljala na svoj tretji kongres, ki se je začel v soboto, 22. novem- bra 1994, v ljubljanskem hotelu Lev. Stanič ven, Hllda Tovšak noter Ob petkih je Stanič pripravljal t. i. klepete ob kavi z novinarji. To je bilo nekaj novega za tisti čas. Stanič j e - vselej s k a k š n im predstavnikom stranke, ki je lahko pojasnjeval aktualne zadeve - na vprašanja novinarjev odgovarjal jasno, prepričljivo, brez ovinkarje- nja; povsem drugače, kot smo bili novinarji vajeni s podobnih srečevanj. Ta petkova srečanja so se m ed novinarji dobro uveljavila. Nič ni bilo skrito. Vsakdo od novinar- jev je lahko dovolj dobro presodil, kdaj so predstavniki stranke poskusili tudi kaj zmanipulirati ali vsiliti kakšno za njih pomembno temo, lahko je preveril informacije, ki j ih je potreboval za kak tekst, vprašal karkoli, kar se mu je zdelo pomembno,... Seveda so imela ta srečevanja še dodatne učinke: SKD se je praviloma pojavila na sobotnih, najbolj b r a n ih časopi- snih straneh, poleg tega pa je Stanič pripravljal te klepete ob kavi z novinarji v piceriji Dvor v centru Ljubljane, katere lastnik je bil eden glavnih predstavnikov "hrvaških Slovencev" in p o m e m b na vez s tedaj zelo m o č no HDZ na Hrva- 8. april 1990 Prve večstrankarske volitve v tridomno skupSCIno (družbenopolitični zbor, zbor združenega dela, zbor občin; skupno 2 4 0 delegatov) Volilna udeležba: 8 3 , 5% Demokratična opozicija Slovenije Demos: Slovenski krščanski demokrati (SKD), Slovenska kmeCka zveza (SKZ), Slovenska demokratična zveza (SDZ), Zeleni Slovenije, Socialdemokratska zveza Slovenije (SDSS), Slovenska obrtniška stranka, Sivi panterji Predsednik vlade: Lojze Peterle Koalicija: Demos 6. december 1992 Prve drZavnozborske volitve 26 list Volilna udeležba: 8 5 , 6 % Liberalna demokracija Slovenije - LDS (22), S KD (15), ZdruZena lista socialnih demokratov (14), Slovenska nacionalna stranka S NS (12), Slovenska ljudska stranka S L S (10), Demokratska stranka (6), Zeleni (5), Socialdemokratska stranka Slovenije - S D S S (4), narodnostni skupnosti (2) Predsednik vlade: dr. Janez Drncvšek Koalicija: LDS, SKD, ZLSD, S D SS 10. november 1996 2 2 list Volilna udeležba: 73,7 % L D S (25), SLS (19), Socialdemokrat- ska stranka Slovenije - S D S (prej SDSS) (16), S K D (10), Z L S D (9), Demokratična stranka upokojencev (Desus) (5), S NS (4), narodnostni skupnosti (2) Pat položaj med levimi in desnimi (45:45) prekine poslanec Ciril Pucko, ki da 4 6. glas za mandatarja In kasnejšega predsednika vlade Drnovška. Koalicija: LDS, SLS, Desus 15. oktober 2 0 0 0 2 2 list Volilna udeležba: 70,1 % LDS (34), Slovenska demok s t r a n k a - S DS (14), Z L S D (11), + S K D (9), Nova Slovenija- (8), Desus (4), S NS (4), Strar mladih S l o v e n i j e - S MS (4), narodnostni skupnosti (2) Predsednik vlade: dr. Janez Drnovšek Koalicija: LDS, ZLSD, S L S - SK Desus iss V LDS so nazdravili zmagi 1990 I 1991 1992 ' 1993 1994 1995 1996 ' 1997 1998 1999 2000 " I I I I I I I I I I I I imuni m mirnim i mmm m mirnim i irnim i mirnim i milnim i umnim mirni 21. april 1990 MIlan KuCan v drugem krogu predsedniških volitev dobi veC glasov kot dr. Jože Pučnik. 23. december 1990 Plebiscit: 8 8 , 5 % za samostojno in neodvisno Slovenijo Koroški Slcvenci so slovenskemu vodstvu izročili miniaturni knežji kamen. 23. maj 1991 Oklepniki JLA obkolijo uCni center Teritorialne obrambe v Pekrah. 26. junij 1991 Razglasitev samostoj- nosti Slovenije. 27. junij 1991 ZaCetek desetdnevne vojne za Slovenijo 30. december 1991 Razpad D e m o sa 22. april 1992 Po konstruktivni nezaupnici Peterletovi vladi (14. maja) poslanci v tretjem poskusu izvolijo premiera dr. Janeza Drnovška. Koalicija: LDS, Demokrati Slovenije (DS), (nastali po razpadu SDZ), Stranka demokratične prenove (SDP), Socialistična stranka, SDSS, Zeleni 30. september Banka Slovenije da v obtok tolarje. 6. december 1992 MIlan KuCan na predsedniških volitvah z m a ga v prvem krogu (drugI: Ivan Bizjak). 20. marec 1994 ZaCetek afere Depala vas. Zaradi nje parlament razreši tedanjega obrambnega ministra Janeza Janšo In zaradi tega iz koalicije izstopi S D S S, zaradi razrešitve tedanjega gospodar- skega ministra Maksa Tajnikarja pa leta 1996 izstopi še Z L S D. 23. november 1997 MIlan Kučan na predsedniških volitvah z m a ga v prvem krogu (drugi: Janez Podobnik). mm * • Milan KuCan 8. april 2 0 0 0 Izglasovana nezaupnica Dmovškcvi vladi 15. april 2 0 0 0 ZdruZitveni kongres SLS in S KD v Festivalni dvorani v Ljubljani 3. maj 2 0 0 0 DrZavni zbor v tretjem poskusu izvoli za mandatarja dr. Andreja Bajuka. 7. Junij 2 0 0 0 Poslanci potrdijo novo vlado S L S + SKD, S D S. 4. avgust 2 0 0 0 Ustanovitev NSi 1. december 2 0 0 2 Dr. Janez Drnovšek v drugem krogu predsedniških volitev dobi več glasov kot Barbara Brezigar. 2. december 2 0 0 2 Drnovšek odstopi kot predsednik vlade. 11. december 2 0 0 2 DrZavni zbor za mandatarja izvoli Antona Ropa, ki prevzame vodenje vlade 19. decembra. Koalicija ostane enaka. VEČER |anez janša Anion Rop