URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

škem, v kateri j e SKD - oziroma natančneje rečeno Stanič - videla svojo dolgoročno zunanjepolitično partnersko stranko. V petek, teden dni pred kongresom v Levu, je Stanič napovedal, da n e b o več kandidiral za glavnega tajnika stranke, ker h o če s t em prispevati k zmanjšanju notranjih nasprotij v stranki. To definitivno ni bila dobra novica za SKD. Peterle ni stopil na Staničevo stran, čeprav je Stanič zmeraj do takrat "pokri- val" Peterleta. Na vprašanje, ali se u m i ka iz razočaranja nad stranko, je Stanič odgovoril, da v politiki pač ne sme biti razočaranja, vsaj vidnega ne, zato pravi, da se torej ne u m i ka iz razočaranja. Morda je bila t o edina neresnica, ki jo je Stanič kadarkoli izrekel v pogovoru z novinarji, morda pa niti ni bila prava neresnica in j e Stanič dejansko verjel, da bodo tisti, ki so v SKD glasno vpili zoper "pajdašenje" z LDS in levico nasploh ter neprestano kritizirali Staničev model strateško domišlje- ne politike in načrt dolgoročnega pozicioniranja SKD, bolje vodili stranko, kot je to uspevalo njemu. Danes praktično nikogar od teh ni več v aktivni strankarski politiki. Po Staničevem u m i ku z mesta glavnega tajnika je šlo z SKD s a mo še navzdol. Kongres v Levu je bil bučen, dolg in nervozen. Ponovna izvolitev Peterleta za predsednika je popolnoma zasenčila u m ik Staniča z mesta glavnega tajnika. Na to mesto je Staniču nekako še uspelo spraviti Vido Čadonič Špelič, vendar pritisk po izgonu "Staniče- ve linije" iz SKD ni popustil niti za hip. Ko je štiri mesece po kongresu Čadonič Špeličeva odšla na porodniško, jo je - za zmeraj - na mestu glavne tajnice nadomestila Hilda Tovšak. Peterle je ves čas dajal vtis, da je zadovoljen s t a k i mi rezultati - morda je celo res verjel, da se je izteklo v redu, in zares ni vedel, kaj se j e pravkar zgodilo s stranko, ki ji je predsedoval. Kdo Je koga Na naslednjih volitvah leta 1996 je SKD dosegla slabši rezultat k ot štiri leta pred tem. V parlament je prišla z desetimi poslanci. Ker je bil parlament takrat razdeljen t o č no po polovici - 45 poslancev so imele leve stranke, 45 desne je Ciril Pucko, ki je bil izvoljen na listi SKD, dal manjkajoči glas za izvolitev mandatarja Drnovška. Ta je z m u č n i mi in nervoznimi pogajanji sestavil koalicijo LDS, SLS in Desus. SLS je z 19 poslanci v koaliciji prevzela podobno vlogo, kot jo je v prejšnji Drnovškovi koaliciji po Depali vasi igrala SKD: neprestano je kontrirala vladajoči LDS in bežala k opoziciji, kjer je bila poleg SDS tudi SKD. Načrt za dokončanje takšnega ravnanja j e bil skrajno preprost: če opoziciji uspe potegni- ti iz vlade SLS, bo Drnovškova vlada padla; če pa uspe še združi- tev SLS in SKD, b o s t em nastala največja stranka z 29 poslanci, ki b o dobila priložnost dati manda- tarja. A čudno - združitveni kongres SLS in SKD v Festivalni dvorani v Ljubljani s 5 0 0 udeleženci v soboto, 15. aprila 2 0 0 0 , ni potekal niti v n a j m a nj optimističnem vzdušju. Glavni motiv, pod katerim se je šlo v združevanje, je n a m r eč prevlado- val tudi navznoter - in ta j e bil predvsem "kdo b o koga". Marjan Podobnik in Lojze Peterle, predse- dnika združujočih se strank, naj bi se u m a k n i la v korist nekoga tretjega in ta tretji j e bil pozno ponoči izvoljen: predsednik SLS + SKD j e postal dr. Franc Zagožen, eden najpomembnejših ustanovi- teljev SLS. Podpredsedniki pa so postali kar trije: poleg Podobnika in Peterleta še dr. Andrej Bajuk, ki je bil do tedaj praktično popolno- m a n e z n a no i me v slovenski politiki. Zagožen in Janša pa nikoli nista bila prava politična zaveznika. Zagožen, s političnimi izkušnjami še iz časov Demosa in dejansko oče ljudske stranke, ki jo je z Emilom Erjavcem in Ivanom O m a n om razvil kot prvo slovensko politično stranko po drugi svetovni vojni v Sloveniji, je imel podobno vizijo razvoja stranke in slovenske politike kot Stanič - m e s to svoje stranke je videl na desnici, vedel je, da na desnici poteka nepopustljiv boj za prevlado, in nasprotoval j e večinskemu volilnemu sistemu, ker bi se zlahka zgodilo, da bi njegova stranka v t a k em sistemu izginila. Nemara je v veliki, združeni stranki videl rešitev za vse troje in celo priložnost za SLS, da s pripojitvijo SKD postane dominantna stranka na desnici. A se je, tako kot Stanič, uštel. Janez Janša, ki j e ves čas pozorno spremljal celoten potek združitve- nega kongresa, je takoj po koncu sklical vodstvo združene stranke Parlament, 16. maj 1990: mandat za sestavo vlade dobi predsednik SKD Lojze Peterle. (Boris Vugrinec) in SDS na zaprti sestanek, s katerega j e tik pred polnočjo v državni zbor odšel predlog za izvolitev novega predsednika vlade. Predlog je podpisalo 11 poslancev združene stranke in 14 poslancev SDS, za novega predse- dnika vlade pa so predlagali dr. Andreja Bajuka. Naprej je šlo še hitreje. V tretjem, j a v n em glasovanju v državnem zboru 3. maja 2 0 0 0 je Bajuk dobil 4 6 glasov, v njegovi vladi, ki je bila v parlamentu potrjena 7. junija, pa j e Peterle spet postal zunanji minister. Ena glavnih nalog nove vlade je postala obuditev referen- duma o volilnem sistemu, ki je bil 8. decembra 1996, oziroma, kot so tedaj rekli, "uveljavitev večinske volje volivcev", to je uvedba večinskega volilnega sistema, da bi torej na naslednjih rednih volitvah konec leta 2 0 0 0 že lahko volili po t a k em sistemu. Tak načrt bi seveda uresničil vse strahove - ali upe - o prevladi samo ene stranke na desnici (in levici). V združeni stranki SLS+SKD so se uprli. Slab mesec po imenovanju nove vlade so vsi poslanci te stranke glasovali za ustavni zakon, ki j e ohranil proporcionalni volilni sistem. Podpredsednika stranke Bajuk in Peterle sta teden dni po glasovanju izstopila iz SLS+SKD in ustanovila Novo Slovenijo (NSi) - krščansko ljudsko stranko. Njen prvi predsednik je postal dr. Andrej Bajuk. Na naslednjih rednih volitvah 15. oktobra 2 0 0 0 j e liberalna demo- kracija zmagala tako m o č no kot še nobena stranka doslej - dobila j e kar 3 4 poslanskih mest. Na drugem mestu je bila SDS s 14 poslanci, SLS in NSi pa sta pristali na četrtem oziroma p e t em mestu z devetimi in o s m i mi poslanci. Osem let kasneje, ko je bila SDS že tretjič zapored najmočnejša stranka na desnici, je SLS skupaj s Stranko mladih dobila 5 poslancev, NSi pa se ni uspelo uvrstiti v parlament. A večinski volilni sistem je še v e d no na razpolago. Nemara bo kmalu bolj aktualen kot kadarkoli doslej. 21. september 2 0 0 8 17 list Volilna udeležba: 63,1% Socialni demokrati - SD (29), S DS (28), Zares (9), Desus (7), LDS (5), SLS + SMS (5), SNS (5), narodnostni skupnosti (2) Predsednik vlade: Borut Pahor Koalicija: SD, LDS, Zares, Desus 9. februar 2 0 0 4 Predsednik evropske komisije Romano Prodi potrdi seznam desetih novih komisarjev Iz bodočih ncvih članic EU, med njimi je tudi dr. Janez Potočnik. 29. marec 2 0 0 4 Slovenija postane članica zveze Nato. 1. maj 2 0 0 4 Slovenija postane članica EU. 13. junij 2 0 0 4 Volitve v evropski parlament: Lojze Peterle, Ljudmila Novak (NSI), Jelko Kacin, Mojca Drčar Murko (LDS + Desus), Miha Brejc, Romana Jordan Cizelj (SDS), Borut Pahor (SD) atska S LS ISI lka 3. oktober 2 0 0 4 23 list Volilna udeležba: 6 0 , 4 % SDS (29), LDS (23), Z L S D (10), NSI (9), S LS (7), SNS (6), Desus (4), narodnostni skupnosti (2) Predsednik vlade: Janez JanSa Koalicija: SDS, NSi, SLS, Desus 2001 l l l l l l l l l l l l 2004 I 2005 2006 2007 2008 ' 2009 201 201 1 lllllllllll l lllllllllll l llllll llll l llllllll ll l llllllll ll l llllllll ll l llllllll ll llllllll ll 28. junij 2 0 0 4 Dr. Janez Potočnik postane evropski komisar za znanost in raziskave v evropski komisiji pod vodstvom Joseja Manuela Barrosa. 24. oktober 2 0 0 4 Umre Edvard Stanič. I. januar 2 0 07 Slovenija uvede evro za nacionalno valuto. II. november 2 0 07 Danilo TUrk v drugem krogu predsedniških volitev dobi več glasov kot Lojze Peterle. 23. februar 2 0 0 8 Umre dr. Janez Drnovšek. 7. Junij 2 0 0 9 Volitve v evropski parlament: dr. Milan Zver, dr. Romana Jordan Cizelj (SDS), Zoran Thaler (potem ko mu novinarji Sunday Tlmesa očitajo podkupljivost, odstopi in marca 2011 ga zamenja Mojca Kleva), Tanja Fajon (SD), Lojze Peterle (NSi), Jelko Kacin (LDS), Ivo Vajgl (Zares) 9. februar 2010 Začetek dela druge sestave evropske komisije pod vodstvom Barossa, dr. Janez Potočnik je komisar za okolje. 16. avgust 2011 Umre dr. Andrej Bajuk. 21. oktober 2011 Predsednik republike dr. Danilo TUrk razpusti državni zbor In razpise predčasne volitve za 4. december 2011. 12. januar 2 0 03 Umre dr. Jože Pučnik.