URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

* * * * * Krizni udarci rušijo vse šibkejše vlade Kako prosto po Merklovi in Pahorju "najhujši časi po drugi sve- tovni vojni" spreminjajo politično geografijo Evrope? Evforična pričakovanja, četudi na oblast pridejo tehnokrati oziroma ban- čniki, povezani s finančnimi vrhovi, kjer se je kreirala kriza MATIJA STEPISNIK Evropa je obrnjena v desno. Slika, kot se izrisuje v Evropi, za katero Borut Pahor in Angela Merkel družno ponavljata, da je v "najhuj- šem času po drugi svetovni vojni", trenutno kaže nesporno prevlado politične desnice, konzervativnih sil, ki veljajo za reprezentante ne- oliberalne politično-ekonomske paradigme. To j e svet, v katerem j e prevladala pohlepna logika špeku- lativnega finančnega inženiringa, pahnila s tečajev, kar je kot zlo- vešče sporočilo, da sledi depresi- ven recesijski čas, napovedal zlom b a n ke Lehman Brothers. Tako rekoč na predvečer slovenskih vo- litev 2011. Kriza je udarila tudi v politično geografijo Evrope in močno zama- jala stabilnost v mnogih državah. Med premierje, ki jih je poleg spe- cifičnih notranjepolitičnih in znotrajkoalicijskih težav odneslo tudi povsem porušeno zaupanje domače (in tudi mednarodne) jav- nosti v sposobnosti protikrizne- ga delovanja, so poleg šefa devete slovenske vlade Boruta Pahor- ja vpisani še Brian Cowen (Irska), Jose Socrates (Portugalska), George Papandreu (Grčija) in Silvio Ber- lusconi (Italija). Prav to nedeljo so bili na predčasnih volitvah tudi Španci, potem ko se je v Madridu začela vstaja proti ostrim varče- v a l n im ukrepom vlade Josea Luisa Rodrigueza Zapatera in j e njego- va posadka izgubljala podporo. Sedem let je bila v Španiji na obla- sti socialistična levica; v nedeljo je bila potolčena, hudo poražena, in zdaj prihaja na čelo države šef konzervativcev Marian Rajoy, nek- danji minister v Aznarjevi vladi, ki je na zadnjih dvojih volitvah izgu- bil. In Bruslju je nemudoma oblju- bil odločno sanacijo proračuna - primanjkljaj naslednje leto ne bi smel biti večji od 4,4 odstotka BDP. Ni pa pojasnil, kje b o v teh zah- tevnih časih privarčeval visokih 17 milijonov evrov. Tudi volivci niso posebej spraševali - enostav- no so zahtevali spremembe. "Nova vlada i ma zelo malo manevrskega prostora. Rajoy ne bo imel druge možnosti, kot da uvede sveženj izjemno strogih reform ter t a ko svetovne trge in evropske partner- je prepriča, da je Španija drugač- na od Grčije in Italije," pravi Jose Antonio Sanahuja, profesor med- narodnih odnosov na univerzi Compultense v Madridu. Predčasne volitve bodo tudi na Slovaškem, a šele 10. m a r ca pri- hodnje leto. A tudi t a m je vlada Ivete Radičove že izgubila večino, zato se je morala pri glasovanju o krepitvi začasnega m e h a n i z ma za stabilnost evra (EFSF) zateči po pomoč k opozicijski stranki Smer. V zameno za podporo je ta zahte- vala in dobila predčasne volitve. Na Portugalskem, v Grčiji in Slo- veniji so sestopile ene zadnjih le- vosredinskih vlad, ki so bile ta čas še na oblasti v Evropi. Na Portu- galskem so na volitvah že zmaga- li desni socialdemokrati, Sloveniji se prav t a ko o b e ta vrnitev desne opozicije za vladno krmilo, Grčijo in Italijo pa vodita tehnični vladi, na čelu katerih sta ekonomista oziroma b a n č n i ka - Mario Monti in Lucas Papademos - z dobrimi zvezami in celo k a r i e r n i mi pove- zavami z evropskimi in ameri- škimi b a n k a m i. Torej največjimi upnicami zadolženih držav. Da postaja iskanje rešiteljev držav v pogojih krize že psihološka fan- tazmatska kategorija, kjer se ljudje pustijo hitro prepričati in velike upe polagajo v domala vse (stare) nove obraze, kaže primer, da je Monti Italijo v hipu iz depresije, v katero j e državo pahnila dobese- dno in drugače razvratna "bunga bunga" Berlusconijeva politika, ko se je ljudstvo bolj kot s krizo moralo ukvarjati s premierjevo potenco in seksualno slo, popeljal E v r o pa j e o b r n j e na v d e s no v evforijo. Javnomnenjska raziska- va, ki jo j e objavil levosredinski časnik La Repubblica, je pokazala, da j e novi vladi naklonjenih vr- toglavih 80 odstotkov Italijanov. Četudi ta sploh še ni začela prav delati. Na lestvici od ena do deset je Montijevi vladi 78,6 odstot- ka Italijanov prisodilo o c e no šest ali več. Tudi Papademos j e delo v Grčiji, kjer bodo volitve februar- ja, začel ob močni javni podpori, a je Bruselj hitro doživel hladen tuš. Evropska unija in Mednarodni de- narni sklad (IMF) od treh strank v novi grški vladi narodne enotno- sti zahtevata pisno zagotovilo, da bodo spoštovale dogovor vodite- ljev članic evrskega območja, ki predvideva drugo pomoč Grčiji v zameno za dodatne varčeval- n e ukrepe in strukturne reforme. Zagotovilo je pogoj za izplačilo še- stega obroka osmih milijard evrov posojil Grčiji v okviru lani dogo- v o r j e ne pomoči, ki je 110 milijard evrov. A Papademos j e v Bruselj prišel brez njega. Visoka napetost tudi v Parizu In Berlinu Desnosredinske politične sile tre- nutno v Evropi res prevladujejo, saj poleg številnih vlad držijo v rokah tudi Evropski parlament, Evropski svet in Evropsko komisijo, a poe- nostavljeno in hkrati kratkovidno bi bilo reči, da levica v EU povsem izginja. Res pa še danes plačuje za "mefistovsko" paktiranje z neoli- beralizmom, h kateremu sta "po tretji poti" levico peljala Gerhard Schroder in Tony Blair. A v e č i na vlad, ki so trenutno na oblasti v EU, ima težave, saj krizni valovi kažejo na nepripravljenost na njihovo lomilno moč, razgaljajo odsotnost vizij in konceptov za so- očenje z novo "globalno in lokalno realnostjo", o b e n em pa je vse bolj očitno tudi pomanjkanje odločnih voditeljev in sposobnih predstav- nikov političnih elit. Zato se lahko razmerja sil pravzaprav razme- roma hitro ponovno spremenijo, saj se ponekod napoveduje tudi padec desnih vladajočih struktur. Kmalu bodo volitve v Franciji, k j er je Nicolas Sarkozy že doživel serijo porazov na lokalnih in regional- n ih volitvah, socialisti in zeleni pa m e d t em že obvladujejo senat. So- cialistom j e zelo dobro kazalo tudi v projekcijah za predsedniške vo- litve, a jih j e v m es stresel škandal padlega prvega moža IMF Domi- niqua Strass Kahna. Še večji kazalnik možnosti poli- tičnih zasukov v Evropi bi bila, t a ko Guardianov kolumnist John Palmer, "verjetna skorajšnja implozija nemške koalicije krščan- skih demokratov in liberalcev". V Nemčiji prav tako pridobiva linija Evropa danes Luksemburg Datum vstopa v EU: ustanovna članica Datum zadnjih volitev: 7. junij 2009 Premier Jean-Claude Juncker Vladajoča stranka/koalicija : Krščanskosocialna stranka Španija Datum vstopa v EU: 1. januar 1986 Datum zadnjih volitev: 20. november 2011 Premier Marian Rajoy Vladajoča stranka/koalicija : desnosredinska Ljudska stranka Portugalska Datum vstopa v EU: 1. januar 1986 Datum zadnjih volitev: 5. junij 2011 Premier Pedro Passos Coelho Vladajoča stranka/koalicija : socialdemokrati Francija Datum vstopa v EU: ustanovna članica Datum zadnjih volitev: 10. junij 2007 Premier Francois Fillon Vladajoča stranka/koalicija : Unija za ljudsko gibanje (UM P) Italija Datum vstopa v EU: ustanovna članica Datum zadnjih volitev: 13. april 2008 Premier: po odstopu Silvia Berluscon novembra letos tehnično vlado vo Monti Vladajoča stranka/koalicija : med 17 minis profesionalnih politikov 1950 1960 9. maj 1950 Schumanova deklara- cija s predlogom o Evropski skupnosti za premog in jeklo, ki jo Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska ustano- vijo s Pariško pogod- bo 18. aprila 1951 VEČER 25. marec 1957 Šest ustanovnih držav z Rimsko pogodbo vzpostavi Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) 1. januar 1973 Piva Širitev-Velika Britanija, Danska in Irska pristopijo k EGS. V VB čez dve leti na referendumu potrdijo stalno članstvo v EGS 10. februar 1975 V ključni direktivi EGS zapišejo, da morajo države članice uveljaviti princip enakovrednega plačila za moške in ženske 7. do 10. juni 1979 Prve splošne neposredne vol evropski parla vseh devetih d članicah. Volitv vsakih pet let Danska Datum vstopa v EU: 1. januar 1973 Datum zadnjih volitev: 15. september 2011 Premierka: Helle Thorning Schmidt Vladajoča stranka/koalicija : socialdemokrati, socialno liberalna stranka, socialisti Nemčija Datum vstopa v EU: ustanovna članica Datum zadnjih volitev: 27. september 2 Premierka: Angela Merkel Vladajoča stranka/koalicija : Krščanskode ska unija in krščanskosocialna unija (CDU/CSU), svobodni demokrati, socialdemokrati Irska \ Datum vstopa v EU: 1. januar 1973 ^ Datum zadnjih volitev: 25. februar 2011 Premier Enda Kenny Vladajoča stranka/koalicija : Fina Gael in levo- sredinski laburisti Nizozemska Datum vstopa v EU: ustanovna članica Datum zadnjih volitev: 9. junij 2010 Premier: Mark Rutte Vladajoča stranka/koalicija : liberalna strar Velika Britanija Datum vstopa v EU: 1. januar 1973 Datum zadnjih volitev: 12. maj 2010 Premier David Cameron Vladajoča stranka/koalicija : liberalna stranka in konservativci Belgija Datum vstopa v EU: ustanovna članica Datum zadnjih volitev: 13. junij 2010 Premier Ker konec leta vodja tehnične vlade Yves Leterme odhaja za namestnika generalnega sekretarja OECD, so se pogovori o sestavi vlade intenzivirali. Vendar je 21. novembra 2011, po 526 dneh brez vlade, mandatar Elio Di Rupo, vodja frankofonskih socialistov, ki seje o novi vladi pogajal s šestimi strankami, belgijskemu kralju Albertu II. ponudil odstop. Vladajoča stranka/koalicija : - Leve stranke Desne stranke