URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Volijo tudi Hrvati in Rusi Tako kot v Sloveniji bodo 4. decembra parlamentarne volitve tudi na Hrvaškem (a ne predčasne) in v Rusiji. Pri južnih sosedih se zmaga obeta opoziciji, in to koaliciji levih strank, imenovani Kukuriku, na čelu katere je predsednik SDP Zoran Milanovič. Analitiki so si edini, da bi bil preobrat, po katerem bi oblast lahko ohranila HDZ z Jadranko Kosor, na meji čudeža. HDZ so zelo obremenile korupcijske afere, ki se vlečejo že iz Sanaderjevih časov, o b e n em pa je vlada zaupanje izgubila tudi zaradi neučinkovitega soočanja s finančno-gospodarsko krizo. V Rusiji naj bi bilo prav tako vse jasno: v dumi bo še naprej prevlado- vala vladajoča Zedinjena Rusija. Za premierja se bo potegoval zdajšnji predsednik države Dmitrij Medvedjev, ki b o predsedniški položaj spet prepustil svojemu mentorju, avtokratskemu vladarju sodobne Rusije Vladimiru Putinu. Putin se je na premierski položaj u m a k n il 2008. zaradi ustavne določbe, ki onemogoča tri zaporedne mandate. Predse- dniške volitve bodo v Rusiji 4. marca 2012. (mst) skem, Nizozemskem, Danskem... Ponekod so celo ključni zavezniki vladajočih struktur. Evropa je po- stala do tega celo apatična, gotovo pa defenzivna, sredinske, z m e r ne stranke so celo v zasledovanju notranjepolitičnih profitov svojo agendo in retoriko p r e m a k n i le proti njihovim okopom. Nekoč j e EU znorela zaradi Jorga Haider- ja, Avstriji grozila celo z izolaci- jo, če bi šel ta v vlado, danes pa j e d e n i mo nizozemska vlada življenj- sko odvisna od Gerta Wildersa in njegovih svobodnjakov, ki bi pre- povedali Koran. Populizem In zgodovina poraza Danska ljudska stranka sodi v isto kategorijo nestrpnih populistov in j e bila dolga leta ključni par- tner vladajoče desne koalicije, pri č e m er je v t em času zahtevala celo prepoved oddajanja Al Džazire v tej državi. Pravi Finci so v državi, ki je veljala za zgled strpnosti in tolerance, dobili 19 odstotkov. Uspeli so z o s t r im nasprotovanjem reševanju Grčije in Portugalske. Marine Le Pen je Nacionalni fronti v Franciji odvzela zatohlo, anti- moderno, starikavo podobo, ki jo j e poosebljal njen oče. In radikal- ni populizem je postal za nekatere celo seksi, kdo pripomni cinično, ko se govori o političarki, ki i ma po j a v n o m n e n j s k ih raziskavah še v e d no možnosti preboja v drugi krog predsedniških volitev. Zapeljivosti populizma ni težko dojeti, toda redko uspe, je v New York Timesu pisal David Brooks, analitik političnih in kulturolo- ških fenomenov, kolumnist. Zgo- dovina populizma je dolga in je v glavnem zgodovina poraza, trdi Brooks, volivci dolgoročno niso tako n e u m ni in kratkovidni, kot m e n i jo populisti, spregledajo jih. To je menda sicer res - kaj pa škoda in tragedije, ki j ih populizem pov- zroči v v m e s n em času? Vzpon nasilnega, tudi smrtonosnega ek- stremizma, se kaže tudi zunaj po- litičnega polja. Norveško, z njo pa Evropo in svet je poleti pretresel morilski pohod Andersa Behringa Breivika. V Nemčiji je bilo te dni razkrito srhljivo spoznanje, da je neonacistična skupina Nacional- socialistično podzemlje u m o r i la devet priseljencev. Da, tudi to so slike, ki j ih izrisu- j e EU 2011. Kriza ne p r e m i ka le političnih vrhov. In če je Mario Monti Italijane zvrnil v evforijo, pa je o b e n em za EU signifikanten njihov odnos oziroma zaupanje v demokracijo: a n k e ta časopisa La Repubblica je pokazala, da več kot 2 2 odstotkov Italijanov n e v i di razlike m ed avtoritarno in demo- kratično vlado. Avtoritarni režim j e boljši in bolj učinkovit kot de- mokratičen sistem že za 10 odstot- kov Italijanov. socialdemokrati-zeleni, k ar kažejo številne zadnje lokalne in regio- n a l ne volitve, nazadnje tudi v Ber- linu, a Angelo Merkel na zvezni ravni volitve čakajo šele 2013, čeprav ni spregledati, da so tudi koalicijska razmerja z liberalci vedno bolj zaostrena in načeta. In morebitne s p r e m e m be v Berlinu in Parizu bi bile kazalnik večjih premikov. Znamenje, da je možen zasuk v levo po neuspešnem proti- k r i z n em mandatu desne vlade, je Danska. T am se j e po desetih letih levica s premierko Helle-Thoring Schmidt v r n i la na oblast. Desnica j e č v r s to držala oblast in ob vplivu skrajnih nacionalističnih popu- listov celo uvedla eno najstrožjih protimigracijskih politik. Poseb- na zgodba je Belgija. Tam t e h n i č na vlada pod vodstvom Yvesa Leter- ma, ki je v m es napovedal ponovo- letni odhod v OVSE, deluje že od junija 2010, saj odtlej ni dogovora o novi vladi. Sprva so se v zadnji t e d n ih le kazali premiki, saj so se predstavniki šestih strank, ki se pogajajo, strinjali, da j e vrag od- nesel šalo in je treba pogajanja zaključiti č im prej. K temu j ih je prejšnji teden pozval tudi kralj, p o t em ko so f i n a n č ni špekulanti spet začeli špekulirati proti Belgiji, k ar pomeni, da j e narasla cena za državne obveznice. A se j e v m es spet zapletlo, saj je vodja f r a n k o- fonskih socialistov Elio Di Rupo kralju Albertu II. ponudil odstop s položaja mandatarja za sestavo nove vlade. Kralja je seznanil z za- stojem pri pogajanjih o proračunu ter socialno-gospodarskih vpraša- njih, ki naj bi vodila do oblikova- nja vlade. Flamska in frankofonska desnosredinska stranka sta zavr- nili načrt Di Rupa za z m a n j š a n je proračunskega primanjkljaja, ker po njihovi o c e ni preveč sloni na davkih in premalo na zmanjšanju izdatkov vlade. Levo-desno razlikovanje po embalaži V v s a k em primeru so delitve le- vo-desno tudi v politiki vse bolj a n a h r o ne in tako leve kot desne politične liderje p o m e m b no ob- vladujejo ali usmerjajo isti lobijski in interesni centri, ki steguje- j o svoje lovke iz korporacijskih vrhov. Protikrizno (nejdelovanje le znova b r u t a l no potrjuje tezo, da se politične sile razlikujejo pred- v s em še po celofanu, po zunanjih e m b l e m i h, po stilsko-marketin- ških prijemih voditeljev in vod- stev, vsebinsko pa izhajajo iz iste paradigmatske osnove. Evropsko unijo lahko ob t e m še naprej zelo realno skrbi vzpon političnih ra- dikalcev, predvsem ultradesnih. Izrazito populistične, nacionali- stične, antipriseljenske in anti- muslimanske stranke, ki deloma prisegajo tudi na protievropske ideje, so v vzponu in so se uvrsti- le v parlamente na Finskem, Šved- (Reuters)