URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

TOMAŽ RANC Kako vlada Kandidati in politični komentatorji kar tekmujejo, kdo bo bolj drama- tično poudaril aktualni družbeni trenutek in prelomnost prihodnjih volitev v samostojni Sloveniji. De- jansko prvič odhajamo na voli- šča predčasno, pa še sredi globoke svetovne gospodarske krize. Bolj kot sam zmagovalec pa j e ključno vprašanje, kdo bo sploh lahko se- stavil vlado in kako široka bo njena podpora v vseh segmentih družbe. V prihodnjem mandatu bodo gotovo najzanimivejši in najzah- tevnejši odnosi vlade do socialnih partnerjev in medijev. Če koga, potem se vlade v času nujnih za- tegovanj pasov in krčenja pravic gotovo bojijo sindikatov, medi- jev in razjarjenih množic. Dialog s sindikati, ki so v državi s samo- upravljalsko tradicijo zgodovin- sko močni, bo gotovo e na najtežjih preizkušenj. Vlada lahko uspe le z razmerji, v katerih bodo prevlada- li argumenti in pravičnost do vseh. Če ne bo uspešna in b o arogantno zalomastila po kateremkoli sektor- ju, b o mo k m a lu spet na predčasnih volitvah. Seveda pa bodo morali tudi sindikati razumeti, v kakšnih okoliščinah je svet in da zgolj z golim vztrajanjem pri obrambi pravic škodijo celotni družbi, ki mora vselej najprej ustvariti tisto, kar lahko p o t em deli. Bržkone bi ob kriznih razmerah učinkoviteje upravljala državo vlada, izvoljena v v e č i n s k em volil- nem sistemu, ker pa i m a mo pro- porcionalnega, so nujne koalicije. Poznavajoč tradicionalno (ne)kon- struktivnost večjega dela sloven- ske opozicije in njeno sebičnost, na razumevanje težav trhle vlade n e gre računati, zato čas kriči po m o č ni vladi z veliko parlamentar- no večino. Odgovorno bi bilo, da bi slovenska politika po 4. decembru sedla skupaj in se povezala v naj- širši možni meri. Vendar žal stran- karska izključevanja in osebnostne lastnosti slovenskih politikov temu (še) ne govorijo v prid, niti jih v to očitno razmere še ne silijo dovolj. Kako dolgo še ne? Ob vrsti politik, ki potrebujejo dru- gačen pristop, je gotovo tudi me- dijska. Mediji b o do tako kot doslej slaba vest vsakršne nove vlade in kot takšni potrebujejo primerno okolje za delovanje. V prvi vrsti je to pravni okvir, ki bo zaznal struk- t u r ne s p r e m e m be v medijski in- dustriji in medijskim podjetjem pomagal pri njihovi preobrazbi. Ta hip je v informacijskem nasi- lju, poplavi brezplačnih in cenenih vsebin in novih kanalov sporoča- nja, ki so hitri, ne pa tudi poglo- bljeni, najbolj na udaru tisk. Ta je s svojo analitičnostjo nujna dodana vrednost pri uveljavljanju pravice ljudi do obveščenosti. V tem razmi- sleku ne gre za preživetveni refleks odgovornega urednika nekega medija, ampak za misel, da družba, tako kot kvalitetno šolstvo, zdra- vstvo in drugo, v času krize še bolj potrebuje pozorne medije, ki b o do težavne razmere v družbi spre- mljali analitično, poglobljeno, strokovno, strpno in avtonomno. Tak korektiv si mora dobronamer- na bodoča vlada naravnost želeti, družba ga potrebuje. Mediji morajo ostati psi čuvaji in ne poslušno pri- vezani v ogradi. Bodoča vlada bi s primerno regulativno p o m o č jo t i s k a n im medijem še pridobila le- gitimnost. O d g o v o r no bi bilo, d a bi s l o v e n s ka p o l i t i ka po 4. d e c e m b ru s e d l a s k u p aj in se p o v e z a la v najširši m o ž ni m e r i. V e n d ar ž al s t r a n k a r s ka i z k l j u č e v a n ja in o s e b n o s t ne l a s t n o s ti s l o v e n s k ih p o l i t i k ov t e m u (še) ne g o v o r i jo v prid Slovenci smo to jesen izgubi- li tri velikane slovenstva, Toneta Pavčka, Janka Messnerja in Bruna Hartmana. Gospodje bi o potrebni enotnosti, demokratičnosti, skrbi za našo identiteto in sodelovanju Slovencev zlasti v težkih razmerah zlahka pridodali tehtno misel. Smo se od njih dovolj naučili? Njiho- v i življenjski prispevki v kulturni identiteti naroda in njihov pozitiv- ni duh so prepomembni, da bi jih kar tako "zagonih" nezreli politi- ki. Obenem je ob demonstracijah krize kapitalizma v obliki prote- stov pred borzami pričakovati, da se b o do v prihodnjem, težkem obdobju znova izrazito odpirale teme o človeškosti, solidarnosti, sodelovanju in pravičnosti. Upra- vljavci države imajo na vse to velik vpliv in zato ni nepomembno, koga b o mo izvolili. DRAGICA KORADE V zne siaDeea ziviienia Kar so pustile za seboj sicer redke in menda prelahko dane volilne obljube o tem, da bo bolje, če b o mo vsi skupaj boljši, je posmeh, norče- vanje, tudi resni premisleki o pa- razitski naravi nacionalne elite, ki je bolj kakor slovenskim zaupala ciprskim bankam. Ker so časi trdi in grdi, je trda poetika trdne tarife edino, kar lahko funkcionira kot resen politični govor. Tudi zato se tokratni volilni boj spreminja v boj za to, komu bodo oblasti še bolj zagrenile življenje v naslednji štiriletki. Če ni za mlade, je jasno, da je t r e ba prikrajšati stare, razlagajo prvi. Če smo razhaj- kali gospodarstvo, je logično, da je zdaj na vrsti javni sektor, dokazuje- jo drugi. Ker smo v krizi, je prav, da njena b r e m e na nosijo tudi socialni podpiranci in bolni, pravijo tretji. Čas je, da odrastemo in se n e h a mo zanašati na državo, ki ni tu zato, da bi skrbela za ljudi, ki na trgu niso uspeli. Kdor danes razmišlja o tem, k a ko bi lahko vsi skupaj živeli bolje, velja za političnega luzerja, demagoga, lažnivca. Zdaj se na političnem trgu najbolje prodajajo vizije slabega ži- vljenja. Vsi drugačni, vsi napačni, je zapel raper Zlatko. Ampak ta lu- cidni povzetek zdajšnjih političnih bojev za našo t e m no prihodnost še ni zadosten razlog za to, da bi dali prav tihi večini, ki pravi, da je čisto vseeno, kdo bo zmagal na volitvah, ker se v tej zavoženi državi tako ali tako ne b o nič spremenilo. Celo v primeru, ko n am je ta misel blizu, n e gre spregledati njene lepotne napake: da se namreč stvari zmeraj lahko spremenijo na slabše. Slabi časi so dobra priložnost za vzpon slabih ljudi. Hohštapler- ji, ki že dvajset let ne počnejo nič drugega kot to, da gradijo odre za svoje politične predstave, se dre- njajo tudi na teh volitvah. Politične zgodbe o odrešilnih sto in še nekaj nočeh, ki da so po polomijah, ki so j ih nekoč n e k je zagrešili drugi, neizbežno pred nami, zaudarjajo po vajah v nečloveških perspekti- vah. Protikrizni program, s kate- r im misli novi vladajoči buldožer po volitvah prilagoditi sloven- sko družbo "zahtevam finančnih trgov", na najboljši možni način zaokroža bojazen dozdajšnjega predsednika vlade, da b o po de- cembrskih volitvah "prva žrtev nove vlade svoboda tiska". Če se bo uresničila ta napoved, je čisto mogoče, da se n a m bo Pahorje- v a vlada, o kateri ne zna povedati n i h če nič pametnega, že drugo leto prikazovala v lepši luči. O blaginji tokrat nihče ne govori. Ob koncu leta 2 0 0 0 je iz politične retorike izginila kvaliteta življenja, na začetku tega tisočletja, ki se je začelo z v e l i k im pohodom v Evrop- sko unijo, Nato in Irak, pa se j e v veleprepirih o vseh naših vojnah K d o r d a n e s r a z m i š l j a, k a ko bi l a h ko v si s k u p aj živeli bolje, v e l ja z a p o l i t i č n e ga luzerja, d e m a g o g a, l a ž n i v c a. Z d aj se n a p o l i t i č n em t r g u najbolje p r o d a j a jo vizije s l a b e g a ž i v l j e n ja in naposled o krizi, k i so jo borci za svobodo uspešno proizvedli, iz- gubil tudi pojem blaginje. Še več. Ekonomisti, ki so s svojimi progno- zami očarali politike, ki nimajo pojma o življenju, so nas zdaj, ko si ni več mogoče zatiskati oči pred re- sničnostjo, v katero so pahnile svet te iste prognoze, poučili, da je re- vščina n o r m a l en pojav. Ko pristaneš na to, da je revščina normalen pojav, postane govor o blaginji odveč. Ampak če ne b o mo o t e m govorili, bodo ideje o tem, da je drugačen svet možen, odšle. Saj blaginja ni to, da imaš mercedesa pa jahto pa račun na Cipru, je rekel pred dnevi igralec Peter Boštjančič. Blaginja j e to, da ima človek delo, svoj ponos, svojo držo. Za nič veli- kega ne gre, "le za nekaj razumno- sti, razsodnosti, strpnosti in o m i ke v vseh razmerijih", nas je že pred časom učila tudi dr. Neda Pagon. Cena, ki jo b o treba zdaj plača- ti za vse tiste nevelike in nevidne reči, ki s mo j ih pohodili v naglici, s katero s mo po letu 1991 korakali iz historičnega v histerični materiali- zem, pa j e strašno velika.