URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

DARKA ZVONAR PREDAN Primerjave s slavnimi zgodovinski- mi dogodki v e d no vžgejo, zato ni čudno, če marsikdo v teh dneh išče primerjave z našimi prvimi de- mokratičnimi volitvami 1990. Kot vedno in povsod je tudi tu mogoče najti kakšno podobnost, a še več razlik, tako kot so različni tudi ra- zlogi za primerjave: nekdo hoče z njimi mobilizirati č im več volivcev, drugi gori v želji pokazati, k a ko malo smo dozoreli v v s em t em času. Jasno, da je bilo leto 1990 dru- gačno - od vsebinskega preloma s starim enopartijskim režimom do tehničnega spopada glavne volilne komisije z obsežno volilno papiro- logijo na e n em s a m em samcatem računalniku. Bistveno drugač- na, kot so različni letni časi, je bila takrat tudi atmosfera. Ne, ne gre za nostalgijo v duhu "še pomnite, tovariši", a volilna pomlad 1990 je pokala po šivih od pričakovanj, po- zitivne energije, civilnodružbene- ga n a b o j a, čeprav je bilo kot vedno, ko se rojeva kaj novega, tudi nekaj negotovosti, strahu pred nezna- nim. Toda količina črnogledosti in bojazni, da o razočaranju ne go- vorimo, je v tej volilni jeseni, ki se preveša v zimo, bistveno večja, in ne, še zdaleč ni vsega kriva pošast recesije, ki se plazi po svetu. Po več kot dvajsetih letih demokratič- nih volitev tožimo nad ukradeno državo in umazano politiko, od tod silno hrepenenje po novih, neoma- deževanih političnih obrazih, ki se je, politično dirigiranje gor ali dol, razvilo v pravo dogmo in boleče trka ob spoznanje, da resničnost le stežka sledi utopičnim željam. Saj n e da tokratna volilna ponud- b a ni postregla s č im novim, a dlje ko k a m p a n ja traja, očitneje postaja, da se vse skupaj odvija, pa če n a m je prav ali ne, po starih preskuše- nih vzorcih. Afere zmagujejo, in to krepko, nad strankarskimi progra- mi, strankarski šefi nad stranka- mi, "veliki", ki j i m javnomnenjske ankete namenjajo največ glasov, plenijo vso medijsko pozornost, žalujoči ostali, javnomnenjski lu- zerji, pa tožijo in bentijo nad dis- kriminacijo v demokratični državi. Seveda je to, da sta dve v trojici javnomnenjsko zmagovitih strank rosno mladi, prava posebnost, a prav t a ko drži, da bi Jankovič in Virant, tudi če bi res vstopila v vo- lilno t e k mo kot čisto nova obraza, do volitev že postala "stara", p o t em ko se je na njiju, kajpada n e s a mo od sebe, nalepilo blato premoženj- sko* zaslužkarskih afer. Te so jima odnesle nedolžnost in glasove; zlasti velja to za Viranta, m a nj za Jankoviča, kot da bi od prvega vo- livci res pričakovali več poštenosti, od drugega pa predvsem učinkovi- tost. Kak sklep lahko potegnemo iz njunega drsenja navzdol in selitve teh volilnih glasov m ed neoprede- ljene, m e d t em ko se je Janša kljub zimzeleni patrijski aferi dokaj trdno zasidral na vrhu? Da morajo novi obrazi stopiti v politični boj brezpogojno čisti, m e d t em ko je s t a r im dovoljeno marsikaj? Le to, da so šefu SDS njegovi volivci brez- pogojno vdani? Ali pa to, da imajo afere učinek, dokler so sveže, če se predolgo premlevajo in pogrevajo, pa postanejo kontraproduktivne? Vsekakor je posledica ta, da se po- litični računarji že ukvarjajo s tem, ali se morda na obzorju znova riše možnost za nesojeno koalicijo SDS- SD, slišati pa je tudi že pozive k boj- kotu, če zmaga sedanji favorit. T o ž i m o n ad u k r a d e no d r ž a vo in u m a z a no p o l i t i k o, o d t o d s i l no h r e p e n e n je p o n o v i h, n e o m a d e ž e v a n ih p o l i t i č n ih o b r a z i h, ki p a b o l e če t r k a o b s p o z n a n j e, d a r e s n i č n o st le s t e ž k a sledi u t o p i č n im ž e l j a m Še kakšna posebnost? Seveda, poli- tične selitve. Le od kod bi mladen- ki, Jankovičeva in Virantova, stari m a nj kot mesec dni, dobili svoje moštvo, č e ne bi bilo prestopov z m a nj v a r n ih ali celo potapljajo- čih se ladij na nove, še neutrujene strankarske galeje. Po številu pre- stopnikov so te volitve res prelo- mne, ali bodo prelomne še po čem, b o mo videli, ko b o do za nami, ob trku zmagovalcev s kruto realno- stjo. Nekaj pa je menda že jasno: tudi če zaradi razočaranja in neza- dovoljstva 4. december za marsi- koga n e bo praznik demokracije, je boljše oddati svoj glas, kot pa ob belem lističu tarnati, da so najbolj- ši že padli, in čakati, da bodo nekoč v daljni prihodnosti kot Afrodita iz morske pene vstali mladi, spo- sobni, pošteni, nekompromitirani obrazi. MIRKO LORENCI D r a Dom miuo v s e mu sei v Najbrž bo takoj kdo rekel, glej ga, patetičnega nostalgika. Še eden, ki se mu zdi, da je bilo nekoč vse lepše in boljše, kot je bilo v resnici. Pač tvegam: prve večstrankarske volitve so bile zame nekaj najlep- šega, kar lahko človek v zvezi s svojo državo doživi. Saj je prijetno, ko k ak športnik osvoji medaljo na olimpijskih igrah ali ko se k je v tujini pohvalno razpišejo o sloven- skem u m e t n i ku ali znanstveniku, ampak to pomaga le k m a lo večje- mu ponosu na svojo državo, morda, kot bi kdo rekel, 'krepi domoljubje'. Ampak če kar nekaj časa preživiš v političnem sistemu, v katerem - če se pač nočeš iti tako i m e n o v a ne avantgarde - ogromnokrat začutiš, da si državljan drugega reda in v mnogih pogledih omejen človek, vedno znova ugotavljaš, da ti še marsikaj manjka. Tudi služba, sta- novanje in potni list niso dovolj, če ne smeš povedati, kar misliš, če so prepovedane nekatere knjige, ča- sopisi, če se oziraš, da te n e bi slišal kak špicelj, ko se s prijatelji pogo- varjaš o neumnostih, ki j ih počne- jo in govorijo lažnivi oblastniki, ki koga s a mo zaradi drugačnega pre- pričanja postavijo pred sodišče... Ko se tak sistem ob krepki pomoči 'nezdravih sil' prične rušiti sam vase (pa ne zato, ker j e partija skle- nila m i r no oditi z oblasti), ko se ro- jevajo stranke, ko se na zborovanju v podporo Janši zberejo množice in ko se na obzorju kaže samostoj- na Slovenija, o kateri j e m a lo prej le redkokdo upal sanjati, se ti volitve, prve prave po mnogih desetletjih, n e morejo zdeti nič drugega kot praznik. In celo če si novinar, kate- rega specializacija je zadnjih nekaj let spremljanje nastajajočih strank, in torej veš, da ni vse ravno zlato, k ar bodo ponudile na volitvah, to n e more pokvariti prazničnega ob- čutka, da lahko prvič soodločaš, v kakšni skupnosti b oš živel. In po dolgem razmisleku pač daš glas eni od strank, za katero si prepričan, da b o državo vodila na način, ki j e še najbližje tvojemu razumevanju demokracije in okusu. Dvajset let pozneje se sprašuješ, ali bi sploh šel na volitve. Bilanca tega obdobja j e namreč takšna, da kakšne praznične vznesenosti vo- litve pač n e morejo več ustvariti. Najbrž s i v t em času nekajkrat volil poražence, nekajkrat pa zmagoval- ce, toda na koncu si bil z vladanjem e n ih ali drugih vedno nezadovo- ljen. Vedno bolj. Pa ne s a mo zato, ker so pred tvojimi o č mi pomaga- li rušiti upanje (pravzaprav na za- četku trdno, naivno prepričanje) o m a k s i m a l no pravični, svobodni in pošteni državi, v kateri da b o mo živeli. K treznjenju glede tega je seveda veliko pripomogla tudi de- mokratična tujina, ki jo danes pač ocenjujemo bolj kritično in objek- tivno kot pred četrt stoletja. S t em D v a j s et let p o z n e je se s p r a š u j e š, ali bi s p l o h šel n a v o l i t v e. O b l a s t, o b l a s t in š e e n k r at o b l a s t j e v s e, kar j i h z a n i m a bi se človek morda še sprijaznil, ga pa lahko v skrajni obup ali silno jezo, morda pa tudi popolno apa- tičnost, spravi opazovanje naših večnih in večine novih politikov in strank. Oblast, oblast in še enkrat oblast je vse, kar jih zanima. Pa n e zavo- ljo tega, ker bi potem z njo skuša- li vladati pravično in pošteno ter v skupno dobro, česar imajo sicer ob vsaki priložnosti polna usta, ampak da bi zadostili svojim stran- karskim ali čisto osebnim, pogo- sto pridobitniškim interesom, za katere so po njihovem očitno dovo- ljena vsa sredstva, česar se pridno uči vse v eč ljudi. Če je mogoče ob t em z lažjo, intrigo, manipulacijo spraviti s poti kakega političnega nasprotnika (pogosto očitno sovra- žnika), toliko boljše. Ob v s em t em pa neskončno podcenjevanje voliv- cev, k i naj bi kar verjeli pravljicam, v katerih se n am skušajo predsta- vljati v najlepši podobi. Pa b o m kljub vsemu šel na volitve, upoštevajoč nasvet Sonje Lokar, ki je jokala ob razpadu Zveze komu- nistov Jugoslavije: "Če ne gre dru- gače, si zatisnite nos, a pojdite na volitve." Bom volil kako stranko, za katero pravijo, da se je ne splača voliti, ker da n i ma šans, čeprav j e poštena in misli resno. Ali pa ravno zato? Kaj pa če bi ji dali šanso?