URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Frankfurtski politbiro FRANCI PIVEC FILOZOF Zahvaljujoč politični paniki zadnjih tednov se je v javnost prikradla novica, da se stran od oči medijev sestaja Frankfurtska skupina, ki jo tvorijo Angela Merkel, Christine Lagarde, Nicolas Sarkozy, Mario Draghi, Jose Manuel Barroso, Jean-Claude Juncker, Herman van Rompuy in Olli Rehn. Dejansko so se sestavili v frankfurtski stari operi ob slovesu od direktorja ECB Jean-Clau- da Tricheta, 19. oktobra, a so odtlej zasedali že najmanj štirikrat. Je to začetek "kozmopolitanske demokra- cije", kot jo je propagirala Daniele Archibugi, in zametek "svetovne vlade" ali pa le nekakšen "politbiro" s čisto določenimi interesi, ki jih skuša izpeljati na senčni strani politike? Nekaj dni pred srečanjem vrha G20 v Cannesu je kardinal Peter Turkson v imenu papeškega sveta Iustitia et Pax predstavil javnosti 40-stranski dokument z naslovom Reforma mednarodnega finančnega in monetarnega sistema z ozirom na javno avtoriteto z univerzalno pristojnostjo. Pisanje spominja na socialno encikliko Benedikta XVI. Caritas in veritate iz leta 2009., deloma tudi na encikliko Janeza Pavla II. Centesimus annus iz leta 1991. Se pa od njih jasno razlikuje po konkretnem zavzemanju za ustano- vitev "svetovne centralne banke". Profesor krščanske socialne teorije iz Triera Wolfgang Ockenfels, ki je pravkar objavil odmevno knjigo Konec kapitalizma, je seveda takoj BR30T1, LETNIK 60. ClHh T.» fUi J -i opozoril, da svetovno banko že imamo, ki pa deluje mimo etičnih kriterijev, kot jih zagovarja papež. Ampak kdo jamči, da ne bo enako z novo banko? Bankirji po celem svetu so se pač "amerikanizirali" in niti v Evropi nimajo več nobenega posluha za "renski kapitalizem", temelječ na socialnem tržnem gospodarstvu. Njihov pohlep je neozdravljiv, in kdor misli, da bo preko bank spet uravno- težil profit in socialo, je v hudi zmoti. Vse pa kaže, da vatikanska korporaci- ja skupaj s Frankfurtskim politbiro- jem stavi prav na bankirje. Dovolj pa bi se bilo vprašati, zakaj nekatere države niso zapadle v krizo? Ker jih nebrzdane bančne špekulacije (še) niso dosegle in je njihova ekonomija ostala na realnih tleh! Potemtakem je klicanje bankirjev na pomoč pri skrbi za socialno državo podobno prepu- ščanju kokošnjaka v varstvo lisja- kom. Se je pa ob tem odprlo vprašanje, kako upravljati svet ali, malo bolj omejeno, Evropo. Razprave o tem so že potekale, najbolj intenzivno po padcu komunizma. Nastajali so že resni načrti za reformiranje OZN, Mednarodnega monetarnega fonda, Svetovne banke, Evropskega sveta, OSCE in drugih multilateralnih organizacij, vendar je kmalu vse potihnilo in namesto formalnih struktur so se izcimili neformalni forumi, kot so G7, G8, G20, Davos in podobni. K temu lahko sedaj očitno prištejemo še Frankfurtsko skupino, ki zna biti celo nekaj več, ker so jo tako prikrivali. Nikogar ni treba več prepričevati, da so se mnoge dejavnosti globalizirale, še posebno tiste, ki imajo za cilj pridobivanje profita. Če so bile za ta namen potrebne mednarodne regulacije, so glavni igralci poskrbeli tudi zanje: trgovanje, promet, komunikacije, intelektualna lastnina, statistike ... delujejo na podlagi mednarodnih pogodb. Preko teh struktur se odloča, koga sploh • dovtmiu. tednik 7 d ni HM\ kxft življenje s* h m KMETJE; I Biti ki pti nam OCIALA PO LOVEN5KO: berasko ilico v roki AMERIKA: V novi številki preberite AL-ANON: Spočijmo si od alkoholika PROTESTI: Na Wall Streetu bežali, na Slovenskem praznovali MEDICINA: Kako pomembni so človekovi možgani KUHAJMO SKUPAJ: Vroče jedi za zimske dni spustijo na igrišče. Ne morejo pa se uveljaviti mehanizmi demokratične- ga nadzora, zato prihaja do izbruhov protiglobalističnih protestov, milijoni ljudi na ulicah demonstrira- jo proti vojnam, za učinkovitejše varstvo okolja in od 15. oktobra dalje proti borznim špekulantom, ki so zakockali bodočnost prihajajočih generacij. Odmeven je glas Amnesty International, Svetovnega socialnega foruma, Rotaryja in številnih podobnih globalnih organizacij, ki so vest človeštva. Šele z nastopom novega tisočletja je svetovni razvoj dosegel točko, ko si lahko več kot polovica človeštva (natančneje 58 odstotkov) izbere svoje državno vodstvo na regularnih volitvah, kar za mnoge še ne pomeni, da živijo v resnično demokratičnih razmerah. Spomnimo se samo gibanja neuvrščenih, v katerem se je slikalo na desetine dokazanih tiranov, ki so se na svetovni sceni šli demokracijo. Vseeno pa bi lahko bili ambicioznejši pri vzpostavljanju svetovne uprave, ki bi delovala po demokratičnih načelih. Res so bila ustanovljena mednarodna sodišča, doživeli smo nekaj intervencij mednarodnih sil v imenu pravično- sti, vendar je pri tem pogosto prisotna tudi pristranskost. Zagovor- nike demokratične svetovne vlade imajo povsod še vedno za kozmopo- litske naivneže, ki jih je treba utišati, saj bi takoj zavozili svet. Še naprej mora vladati "realpolitika" nacional- nih držav, kot da v preteklem stoletju ni prav ona zakrivila 200 milijonov mrtvih in pustila nerešena vsa temeljna eksistenčna vprašanja človeštva od stanovanj, hrane in pitne vode do nepismenosti, epidemij in uničenega življenjskega okolja. Kozmopolitska načela je treba uveljaviti v lastnem okolju in mnoge države se lahko pohvalijo s svojo odprtostjo pri vprašanjih kulture, vere, jezika, manjšin, priseljevanja, strpnosti do drugačnih ... Žal pa glede tega obstajajo med državami velikanske razlike in v takih razmerah svetovno povezovanje ne more biti uspešno. Če malo pomisli- mo, tudi EU ob takih razlikah ne more u s pe t i. Za Grke je bilaEU Alajbegova slama in še marsikje imajo v glavi podoben vzorec poniglavega odnosa do evropskih vrednot. E vro ni zgolj pla č ilno sredstvo, ampak je kodeks moralnega Klicanje bankirjev na pomoč pri skrbi za socialno državo je podobno prepuščanju kokošnjaka v varstvo lisjakom obnašanja v evropski ekonomiji. Ko so očetje združene Evrope zasnovali skupnost za premog in jeklo, se je zdelo, da gre zgolj za reševanje propadlih plavžev, v resnici pa so nastopili proti topovom in za etični smoter "Nikoli več vojne med nami!" Počasi, a vztrajno izginjajo državne meje, ki so nekaterim še vedno alfa in omega politike. Inkaj smo odkrili onkraj nekdanjih krvavih okopov? Odgovor imamo v naši himni: "Ne vrag, le sosed bo mejak." To so veliki (Reuters) dosežki EU, ki so podlaga zaupanja v projekt povezovanja. Točno je, da mednarodna skupnost ne more biti zgolj preslikava nacionalne države, vendar se zaupanje med narodi začne na domačem pragu in zagovornik kozmopolitizma Archebugi zato predlaga, da bi posodobili vsem znano geslo iz preteklosti, ki je odločilno prispevalo k socialni Evropi in bi se sedaj glasilo "Kozmo- politi vseh dežel, združite se!" Ali torej Evropa potrebuje skrivno- stni Frankfurtski politbiro? Čudim se, da ne reagira evropski parlament, izvoljen za pristojnosti, ki jih prevzema nekdo drug. Politbiro nima odgovornosti pred volivci, bo pa očitno pošiljal cele narode v pekel. Njegove odločitve so majave in iz dneva v dan ubirajo različne smeri. Državljani EU smo z njim dobili nekakšno oblast znotraj oblasti in tisti, ki imamo izkušnjo z nekdanjo Jugoslavijo, vemo, kam lahko to pripelje. Helmuth Schmidt je Frankfurtsko skupino opisal kot posledico nezrelosti evropskih institucij za spoprijem z ekonomsko krizo, predvsem pa nam mora dati misliti njegova kritična sodba, da "sedanja generacija politikov veliko huje ogroža prihodnost Evrope kot proračunski primanjkljaji nekaterih držav". Prav zato raje delujejo v senci in prav zato jim tega ne bi smeli pustiti. Nevtrni le niso hitrejši od svetlobe C i R6UT6RS ROBERT EVANS Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki je v Italiji proučila nevtrine, za katere njihovi kolegi pravijo, da potujejo hitreje od svetlobe, je te trditve na podlagi svojih testov zavrnila. Ugotovitev, o kateri so znanstveniki poročali septembra in jo pretekli teden po novih testih potrdili, je povzročila razburjenje v svetu znanosti, saj nakazuje na to, da teorija relativnosti Alberta Einsteina in večina sodobne fizike morda temeljita na napačnih predpostav- kah. Prva skupina znanstvenikov, ki sodeluje pri eksperimentu Opera, je povedala, da so zaznali nevtrine, ki so k njim iz 730 kilometrov oddalje- nega pospeševalnika v švicarskem znanstvenem inštitutu Cern prispeli 60 nanosekund prej, kot bi prispela svetloba. V okviru eksperimenta Opera, ki ga izvajajo v laboratoriju italijanskega inštituta za fiziko Gran Sasso, zgrajenem globoko pod planinami v osrednji Italiji, merijo oscilacije nevtrinov v žarku, ki ga k njim napotijo iz pospeševalnika v Cernu. Drugi znanstveniki pa so v laboratoriju Gran Sasso neredili eksperiment ICARUS in ugotovili, da te trditve na podlagi meritev energije nevtrinov ob njihovem prihodu v laboratorij ne morejo držati. Raziskovalci, ki so sodelovali pri eksperimentu ICARUS, so svoje ugotovitve objavili na isti spletni strani, na kateri so bili objavljeni tudi rezultati eksperimenta Opera. Zapisali so, da "njihove ugotovitve izpodbijajo razlago rezultatov ekspe- rimenta Opera, da so nevtrini hitrejši od svetlobe". Na podlagi nedavno objavljenih študij dveh vodilnih ameriških fizikov trdijo, da bi morali nevtrini na poti iz Cerna izgubiti večino svoje energije, če bi potovali samo malo hitreje kot svetloba. Znanstveniki, ki so sodelovali pri eksperimentu ICARUS, pravijo, da so pri nevtrin- skem žarku s svojo opremo zaznali energijski spekter, ki povsem ustreza tistemu, ki naj bi ga imeli delci, ki so potovali s hitrostjo svetlobe in nič hitreje. Fizik Tomasso Dorigo, ki dela za Cern, evropsko organizacijo za jedrske raziskave, in ameriški laboratorij Fermilab blizu Čikaga, je na znanstveni blogerski spletni strani zapisal, da je poročilo o eksperimentu ICARUS "zelo prepro- sto in dokončno". V njem piše, da razlika med hitrostjo nevtrinov in hitrostjo svetlobe ne more biti tako velika, kot so jo zaznali pri eksperi- mentu Opera, in je nedvomno manjša, praktično enaka nič. V skladu z Einsteinovo posebno teorijo relativnosti iz leta 1905 nič ne more potovati hitreje od svetlobe. Ta ideja je jedro celotne današnje znanosti o vesolju in o obnašanju velike množice delcev, ki ga sestavlja- jo. Fiziki so bili glede rezultatov eksperimenta Opera po njihovi prvi objavi precej skeptični in celo vodje eksperimenta so opozorili, da ne objavljajo nobenega odkritja, marveč le rezultate meritev, ki so jih zabeležili in skrbno preverili. Pretekli petek so naredili nov poskus s krajšimi nevtrinskimi žarki iz Cerna in veliko večjimi presledki med njimi ter dobili enak rezultat. Neodvisni znanstveniki so kljub vsemu trdili, da te ugotovitve niso dokončne. Rezultate Opere bodo s svojimi testi poskušali preveriti tudi v ameriškem Fermilabu in japon- skem laboratoriju KEK. Če jih bo kateri od njiju potrdil, bo s tem dal zeleno luč za razglasitev novega znanstvenega odkritja. PkaKfaftživijertje 7 d f l I