URN_NBN_SI_DOC-E4OLBMIZ

Sit Ptifrouijed mjiM? PREIZKUSITE SE NA IN ODKRIJTE SVOJ POTENCIAL WWW.PRIPRAVI.SE Neuspela konverzija terjatev Gospodarstvo Rast pognal v stečaj Nobeden od upnikov se kljub podaljšanemu roku ni odločil za konverzijo svojih terjatev v cerkveni družbi Gospodarstvo Rast, zato je prisilna upravi- teljica Alenka Gril ta poskus uprave družbe razglasila za neuspešen. Maribor- skemu sodišču po tem, ko je uprava umaknila predlog za prisilno poravnavo, ni preostalo drugega, kot da razglasi stečaj. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo Grilovo, ki bo tako tudi v stečaju nadaljevala upraviteljsko delo v propadlem podjetju, preko katerega je mariborska nadškofija obvladovala cer- kveno gospodarstvo. Upnike je pozvalo, da v treh mesecih prijavijo svoje terja- tve ter ločitvene in izločitvene pravice, pri čemer se terjatve, ki so jih prijavili v postopku prisilne poravnave, štejejo kot prijavljene tudi v stečajnem postopku. S tem se je končala zgodba vrha finančne piramide v mariborski nadškofiji, ki je javnost v začetku letošnjega leta šokirala z dejstvom, da so z njo povezane gospodarske družbe, poleg Gospodarstva Rast še holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, skupaj zadolžene za skoraj 800 milijonov evrov. Kakšna bo usoda obeh Zvonov, bo prav tako znano po odločitvah mariborskega sodišča, ki je sredi odločanja o zahtevi največjega upnika NLB za njun stečaj. Vodstvo Gospodarstva Rast, ki je od maja v prisilni poravnavi, se je nedav- no sodišču odločilo predlagati umik predloga za začetek prisilne poravnave, saj naj bi po njihovem tako pri bankah upnicah kot pri lastnikih družbe obstajala realna možnost uspešne izvensodne poravnave. Kot kaže, se to ni zgodilo, ne- uspešni pa so bili tudi dogovori za vstop tujega vlagatelja. Še pred tem je sodišče upravi družbe dovolilo spremembo načrta finanč- nega prestrukturiranja, ki je upnikom ponujal konverzijo terjatev v osnovni kapital družbe, najmanj v višini 79,5 milijona evrov, ter 55-odstotno poplači- lo navadnih upnikov v štirih letih, kar je več kot po prvotnem načrtu. Upniki tega niso sprejeli. Upniki so, potem ko je bila na dopolnjeni seznam uvrščena tudi terjatev NLB, skupaj prijavili za 132 milijonov evrov terjatev. Prav največja državna banka je s skoraj 92 milijoni evrov terjatev tudi največji od desetih upnikov mariborske cerkvene družbe. Za Nadškofijo Maribor stečaj pomeni izgubo pomembne finančne nalož- be, hkrati s tem pa dodatne odpise in slabitve. Gospodarstvo Rast je namreč v preteklih letih od nadškofije prejelo skoraj štiri milijone evrov neposredne fi- nančne pomoči, skupaj z denarnimi sredstvi za nekatere povezane družbe pa bo mariborska cerkvena ustanova izgubila skoraj osem milijonov evrov. Hkrati s tem bi lahko ostala tudi brez nekaterih nepremičnin, samostana Studenice, orglarske delavnice v Hočah ter poslovne zgradbe v Barvarski ulici v Maribo- ru. (sta) NE SAMO CIU, TUDI POT JE POMEMBNA! g SPLETNA POSLOVALNICA PROBANKE 1 JE ODPRTA 24 UR NA DAN, 365 DNI V LETU. • J P R O B A N KA A finančna skupina OSEBNI B A N K A S L O V E N I JE Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 24. novembra 2011 Država Oznaka Šifra Tečaj ZDA USD 840 1,3373 Japonska JPY 392 103,07 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 25,693 Danska DKK 208 7,4370 Velika Britanija GBP 826 0,86060 Madžarska HUF 348 309,93 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,6987 Poljska PLN 985 4,4905 Romunija RON 946 4,3570 Švedska SEK 752 9,2440 Švica CHF 756 1,2268 Norveška NOK 578 7,8310 Hrvaška HRK 191 7,4950 Rusija RUB 643 41,9912 DELAVSKA H R A N I L N I CA d.d. www.delavska-hranilnica.si UGODNI GOTOVINSKI KREDITI do 120 mesecev Info: 10.000,00€; anuiteta: 111,99€; doba: 120 mes.; 6M euribor + 4,10%; skupni znesek: 14.079,47€; EOM na dan 21.11.2011 znaša 7,96% Elektro z novo družbo Prihodnji mesec se bo s prodajo in nakupom elek- trične energije ukvarjala nova družba Energija Plus družbe Elektro Maribor, potem ko so se elektrodi- stribucijska podjetja ločila na omrežninski in prodajni del, česar odjemalci ne bodo občutili BORKO DE CORTI Prihodnji mesec začne delati na novo ustanovljena hčerinska družba Elektra Maribor, ki so jo poimenovali Energija Plus in se bo ukvarjala s prodajo in na- kupom električne energije. Okrog 200 tisoč odjemalcev električne energije ne bo zaznalo organizacijskih spre- memb, le pozornejši bodo opazili, da bo na položnicah, ki jih bodo prejeli prihodnji mesec, poleg imena družbe Elektro Maribor še ime nove družbe Energija Plus. Šest tisoč manj odjemalcev V novi družbi, ki bo še ostala na sedežu matične družbe v središču mesta, prihodnjo pomlad pa se bo preselila na drugo stran Drave, bo sprva nekaj manj kot 50 zaposlenih, ki so že doslej bolj ali manj delali na tem delovnem področju. Vseh pet elektrodistribucijskih podjetij je na temelju evropske direktive iz svojih matičnih družb izčlenilo prodajni ali tržni del, tako da matični družbi ostaja tako imenovani omrežninski del. V Elektru Maribor bo v omre- žninskem delu ostalo okrog 780 za- poslenih, ki bodo ustvarili okrog tretjino vseh dosedanjih prihodkov, medtem ko bosta preostali dve tretji- ni odpadli na novo hčerinsko družbo, ki je v popolni lasti matere s hčerin- skima družbama. Direktor Energije Plus Elektra Ma- ribor Bojan Horvat je na včerajšnji ti- skovni konferenci napovedal, da bodo prihodnje leto zvišali tržni delež na 25 odstotkov in prodali okrog 500 giga- Silvo Ropoša, zastopnik družbe Elektro Maribor, in Bojan Horvat, direktor hčerinske družbe Energija Plus (Marko Vanovšek) vatnih ur električne energije. Zdaj je njihov tržni delež 17 odstotkov. Od 200 tisoč odjemalcev je 180 tisoč go- spodinjstev in 20 tisoč poslovnih od- jemalcev, sicer pa od celotne prodaje električne energije polovica odpade na gospodinjstva, druga polovica pa na poslovne odjemalce. Od leta 2009 je okrog tri odstotke odjemalcev (pri- bližno šest tisoč) odšlo od Elektra Maribor in izbralo druge ponudni- ke električne energije, saj gospodinj- stvom ponuja prodajo električne energije okrog sedem prodajalcev, po- slovni uporabniki pa imajo še večjo izbiro, kje bodo kupovali električno energijo. "Tako kot sedaj bomo tudi v pri- hodnje pod okriljem novega podjetja razvijali cenovno učinkovito in celo- vito prodajno politiko, ki bo skladna z zahtevami trga in potrebami kupcev," je poudaril Bojan Horvat in pojasnil, "da lahko kupci v prihodnje pričaku- jejo še več dinamike pri oblikovanju svežnjev oskrbe in vsebine, ki bo pri- lagojena njihovim potrebam". Povedal je, da širijo izbor svežnjev (paketov) in storitev in da bo vsak lahko našel zase primerno ponudbo. Zagotavljajo, je za- trdil, kakovosten servis informiranja, svetovanja in pomoči kupcem, kjer je cilj iskanje celostne rešitve za njihove potrebe. Bivšega direktorja odpustili Tiskovne konference se je udeležil tudi zastopnik družbe Elektro Ma- ribor Silvo Ropoša, ki je odgovarjal na vprašanja o aktualnih zadevah v družbi. Zdaj že bivši direktor družbe mag. Andrej Kosmačin je prejel izre- dno odpoved pogodbe o zaposlitvi in od 17. novembra ni več zaposlen v družbi. Njegov odvetnik se je že prito- žil na izredno odpoved. Nihče drug ni prejel izredne odpovedi pogodbe po policijski preiskavi v začetku junija letos, ampak je že bivši direktor opra- vil nekatere premestitve zaposlenih. Razpis za novega direktorja Elek- tra Maribor bo nadzorni svet objavil konec decembra ali v začetku januar- ja prihodnje leto, je povedal zastopnik Silvo Ropoša, ki je bil član nadzornega sveta s strani zaposlenih in podpredse- dnik sveta delavcev družbe. Nadzorni svet, ki ga je prejšnji mesec imenoval za zastopnika največ za leto dni, mu je članstvo v nadzornem svetu za- mrznil, kar je edinstven primer. Svet delavcev Elektra Maribor pa se že pri- pravlja, potem ko si je pridobil pravna mnenja, za izvolitev novega podpred- sednika sveta delavcev in njihovega zastopnika v nadzornem svetu, potem ko so predstavniki kapitala Ropošo iz- brali za svojega zastopnika in direk- torja družbe. Kje so Telekomove rezerve Tudi zaradi precej manj investicij v letošnjem devetme- sečju skupina Telekoma Slovenije z domala 38 milijoni evrov čistega dobička, pri čemer bode v oči še vedno velika izguba v Makedoniji Poslovanje Telekoma Tričetrtletno poslovanje skupine DAMIJAN TOPLAK Glavna podatka z včerajšnje predstavi- tve letošnjih devetmesečnih poslovnih rezultatov skupine Telekom Slovenije sta, da so poslovni prihodki (621,44 mi- lijona evrov) na medletni ravni upadli za dva odstotka, čisti dobiček (37,7 mi- lijona evrov) pa je glede na lanskega višji za 498 odstotkov in tudi višji od 28,1 milijona evrov, kolikor je bil načrt za celotno letošnje leto. Spodbuden je tudi podatek, da je Telekomu neto fi- nančni dolg v letu dni upadel za 23 od- stotkov na bolj znosnih 388,2 milijona evrov, tako da zdaj vrednost kapitala v sredstvih (50,9 odstotka) spet prese- ga polovico teh. K razmeroma dobrim rezultatom pa je prispevalo tudi dej- stvo, da so obseg investicij s približno 50 milijonov evrov na medletni ravni skrčili za 29 odstotkov, s 4969 na 4790 pa se je tudi znižalo število Telekomo- vih zaposlenih. V Telekomu se lahko pohvalijo, da jim je uspelo prihodke povečati na Kosovu za enajst odstotkov in v Make- doniji za sedem odstotkov, na drugih trgih (tudi v Sloveniji) pa so jim prihod- ki upadali. Poslovanje skupine bi bilo še boljše, če ne bi bilo v Makedoniji za dobrih 17 milijonov evrov izgube iz poslovanja (lani v enakem obdobju 13,5 milijona evrov izgube), so pa v tej državi najbolj, in sicer za 10 odstot- kov, znižali število svojih zaposlenih. Na področju fiksnega širokopasovnega dostopa je Telekomu tržni delež s 44,6 upadel na 42,1 odstotka, pri mobilni telefoniji pa recimo s 56,1 na 53,4 od- stotka, na 1,142.900 uporabnikov. Devetmesečni poslovni rezulta- ti kažejo tudi prve rezultate združi- tev Telekoma Slovenije in Mobitela (1. julija) ter Planeta 9 in portala Najdi (1. aprila), je pojasnila uprava Telekoma, ki jo vodi Ivica Kranjčevič, ter dodala, da je bilo združevanje nujno zaradi dolgoročnih tržnih ciljev in izkoristka vseh sinergij na področju elektronskih komunikacij, informatike in medijev. Kranjčevič je še omenil, da so razen Te- lecoma Italia in Portugal Telecoma, ki sta prisotna na afriškem in južnoame- Telekom (v milijonih evrov) Poslovni Čisti prihodki dobiček 2 0 1 1 621,4 37,7 2010 633,3 6,3 2009 637,2 37,8 2008 643,6 71,8 2007 587,0 75,0 VEČER riškem območju, vsem drugim evrop- skim telekomunikacijskim podjetjem letos prihodki bolj ali manj upadali. Ker pa še niso najboljši pri kazalnikih poslovni prihodki na zaposlenega in EBITDA na zaposlenega, imajo po nje- govem rezerve v zvišanju prihodkov ali pa v znižanju števila zaposlenih. V Telekomu so nedavno zaposlenim podali ponudbo za predčasen prosto- voljni odhod (v zameno za določeno odškodnino in odpravnino); koliko za- poslenih se bo odločilo za ta korak, ne morejo oceniti, ker se prijave še zbira- jo. Zavedajo pa se, da bo tudi prihodnje leto krizno in posledično poslovno zahtevno tudi za Telekom.