URN_NBN_SI_DOC-ESHLGOHO

Delo se je nadaljevalo naslednjega dne dopoldne z referatom »Regio­ nalni knjižnični sistem« Brede Filo, višje bibliotekarke Visokošolske in študijske knjižnice iz Maribora. V njem se je ob modelu regionalnega knjižničnega sistema poglabljala v splošno teorijo sistemov in sistemsko analizo. Zatem sta sledila dva koreferata, ki sta obravnavala problematiko medknjižnične izposoje v okviru regionalnega knjižničnega sistema. Medtem ko je Radojka Vrančič, višji strokovni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice (referat je prebrala Vlasta Goljar) navedla nekaj splošnih misli za organizacijo medbibliotečne izposoje, je ing. Sonja Tovornik, bibliotekarka Centralne tehniške knjižnice, govorila o med­ knjižnični izposoji specialne literature. Naslednji koreferat je imel Ivo Pintarič, višji bibliotekar Narodne in univerzitetne knjižnice, »O uporabi mehanizacije v knjižnicah«. V njem je izčrpno obdelal mehanizirane pripomočke za obdelavo knjižnega gradiva. Nazadnje je referiral Franc Drolc, bibliotekar Osrednje knjižnice iz Kranja, »O dislociranih prostorih v splošnoizobraževalni knjižnici«. V svojem raz­ m išljanju se je dotaknil problematike ločenih prostorov ljudske in študijske knjižnice. Vsi referati so izzvali živahno razpravo, v kateri je npr. Ančka Korže-Strajner poudarila, da se m ora naš regionalni knjižnični sistem razvijati v smislu samoupravnih načel, ki gradijo sistem iz osnovnih celic organizacij združenega dela. Ob tej priložnosti je Skupnost študijskih knjižnic Slovenije v svoji izjavi, ki jo je prebral Bruno Hartman, opozorila na nekatera odprta vprašanja, ki se pojavljajo ob uvajanju nove razvojne koncepcije knjiž­ ničarstva v Sloveniji in ki bi jih bilo treba čim hitreje strokovno teoretično in organizacijsko praktično popolneje obdelati, da bi prišli do željenih rezultatov. Dopoldanskemu strokovnemu delu je sledil popoldne izredni občni zbor, prvi v zgodovini Društva bibliotekarjev Slovenije. Predlog zanj je bil dan na 20. skupščini DBS v Novi Gorici 1971, zaradi nesoglasij okrog sestave upravnega odbora, kjer je večina članov iz Ljubljane. Predvidevalo se je, da bo na tem zboru izvoljen nov odbor in spreme­ njen društveni statut. Potem ko je bilo imenovano delovno predsedstvo (Ignac Kamenik, M arijan Brecelj, Jaro Dolar, dr. Stanko Kos in Mara Žlajpah), je med prvimi poročal Miloš Rybär o delu komisije, ki je imela za nalogo, da preuči in pripravi morebitne spremembe društvenega statuta. Komisija je preučila pripombe m ariborskih kolegov in sam statut DBS ter prišla do zaključka, naj se statut ne menja, m enja naj se le praksa. To se pravi, v odboru naj bo več zunajljubljanskih članov, oziroma naj se namesto upravnega odbora pogosteje sestaja izvršni odbor društva. Za njim je povzela besedo Zlata Kert, ki je v imenu Društva biblio­ tekarjev Maribor umaknila predlog o spremembi republiškega odbora, ker so m ariborski kolegi mnenja, da dosedanji upravni odbor dobro dela. Razvila se je debata, katere zaključek je bil, da ostane društveni statut neizpremenjen in da niso potrebne volitve novega odbora,